Všečkaj nas na Facebooku
Zapri
S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke. Preberite več o piškotih na tej povezavi.
Zapri!
 

Pretresljive izpovedi naših trgovk in trgovcev, ki si jih moramo Slovenci nujno prebrati

07.12.2016

Pred dvema tednoma smo na naši spletni strani objavili izpoved ene izmed zaposlenih v trgovini Hofer, v kateri je izpostavila mnoge nepravilnosti med novo pridobljeno zaposlitvijo. Njene besede so obšle Slovenijo, mi pa smo bili prepričani, da se podobne zgodbe odvijajo tudi v drugih trgovinah.

Prvotno izpoved trgovke si lahko preberete tukaj: Besede slovenske trgovke iz Hoferja, ki si jih morate prebrati.

V članku smo bralce prosili, da podobne izkušnje trgovke in trgovci delijo z nami. Že kmalu po objavi članka smo dobili prvo sporočilo, nato drugo sporočilo – že v enem dnevu je naša Facebook stran bila zasuta z izpovedmi trgovk iz različnih trgovin po Sloveniji, mi pa smo njihove besede brali s težkim srcem. Občutek izkoriščanja pridnih slovenskih delavk in delavcev nas je v določenih primerih šokiral do solz, zato smo bili odločeni, da bomo njihove izpovedi objavili. Skozi obdobje dveh tednov smo na kupček pridno pospravljali izpovedi, zdaj pa je čas, da si te preberete tudi sami.

Pred vami so izpovedi naših trgovk in trgovcev, ob katerih se boste zamislili. Žal zaradi prevelike dolžine prispevka nekaterih izpovedi v celoti ne moremo objaviti, zato bomo pri določenih izpostavili le pomembne dele.

(Nekatere izpovedi niso prečiščene in so zapisane tako, kot so jih zapisali avtorji)




S 1.3.2015 sem podpisala pogodbo za 2 meseca v Hoferju. Trudila sem se res zelo ker sem potrebovala službo. Ko so me vse spoznale, smo se res zelo lepo razumele. Dva meseca sta minila in prišel je čas nove pogodbe. Minil je mesec, dva, tri, štiri. Potem pa BUM. Vse je bilo drugače. Prišla je poslovodja v službo, jo vljudno z nasmehom pozdravim in ona ne odzdravi. Grem do nje jo vprašam ali je vse v redu, mi z mrkim glasom reče JA. Nisem nadaljevala, ker sem videla in začutila da nekaj ni v redu...
Dva meseca pred iztekom pogodbe sem začutila iz strani poslovodje in namestnice, ki sem jo omenila zgoraj, napetost. Začelo se je se opravičujem besedi 'podje***anje'. Minil je se mesec, dva. Zadnji mesec ko sem delala je bil december. Seveda polno ljudi, natrpano vse, dejansko si delal ko žival. Ko je bilo konec praznikov in sem 4.1. prišla v službo zjutraj (pisana sem bila do 11h), bila sem na blagajni, pride področna vodja za naš konec. Sodelavka s katero sva bile v zelo v redu odnosih (bila je tudi moja prijateljica) je bila cel dan slabe volje, ko sem jo vprašala kaj je, je dobila v oči solze. Nisem vedela kaj se dogaja. Jaz seveda ob 11 zaključim grem v pisarno, da preštejem denar vse storim in mi področna vodja reče, da ima nekaj zame. Me pokliče poslovodja v zadnji prostor, se usedemo in kot iz topa. Njene besede: Gospa ******* ne bom ovinkarila. Prekinili bomo pogodbo z vami. Oz oddelate do konca pogodbe in smo zaključili. Mene seveda sok. Pogledam poslovodjo jo vprašam zakaj pa to, kakšen je razlog. In ona meni MI VAS V HOFERJU NE VIDIMO, ŽAL NISTE ZA V HOFER. Mene je samo oblilo, v šoku nisem sploh znala spravit ene besede ven iz mojih ust. Se poslovodja se obrne do mene da me bo objela, se hladno umaknem in jo čudno pogledam. Mi smejajoče reče, ***** saj bo. Dobila bos službo kjer bo zate boljše. Res? Po 11 mesecih dela oni meni rečejo da me ne vidijo v Hoferju? Stranke so bile z mano tok zadovoljne kot z nobeno! Vse sem naredila za stranke in za trgovino. Nikoli ne bom pozabila besed stranke. ***** res si najboljša prodajalka tukaj in daleč okoli. Takrat me je močno stisnilo pri srčku in zdelo se mi je res lepo. Ko podpišem odpoved, mi se gospa področna reče. Do konec januarja imate pogodbo ampak danes delate zadnjič.

Avtorica zapisa želi ostati anonimna





Pri nas je nekje podobno kot v Hoferju. Trgovci smo postali navadni sužnji. V našem Intersparu in verjamem da je tudi drugje tako je obupno stanje. Nad nami se vrši nenormalni pritisk. Če vodji nisi všeč te bo na takšen ali drugačen način odpustila. Podtika se nam v omarice, na delovnem mestu... vodja nas ves čas zmerja nas ponižuje, kriči na nas tudi če so v bližini stranke. Vmešava se nam v družino itd... Naši urniki so znani v soboto ampak to niso dokončni urniki. Če se jim zdi boš pač moral ostajati dlje, prihajati prej ne glede na to ali imaš varstvo za otroka ali ne. Velikokrat se moramo odštemplat in nadaljevat svoje delo. Z svojimi avtomobili moramo hodit v druge trgovine po robo, če jo pri nas zmanjka (meso, zelenjava). Dosegljivi moramo bit ves čas in na vsak klic se moramo odzvat takoj ne glede kje si in kaj delaš. Za malico moramo prosit če lahko gremo in velikokrat se zgodi, da gremo pol ure preden gremo domov ali pa imamo malice 10-15 minut. Če potrebuješ dan ali dva dni dopusta moraš prekleto prosit in ko te ozmerja ti pove koliko si nesposoben ti ga mogoče da ali pa tudi ne. Kader so zmanjšali za 50% tako da vsak od nas dela delo 3 ali 4 zaposlenih. Delo seveda ne more biti opravljeno zato se nas zopet napada, ponižuje ostajati moramo dlje. Celo leto pazimo, da ne gremo v bolniško, ker drugače letne nagrade decembra ni. Naš delodajalec nas motivira tako, da hodimo bolani v službo. Zaposlenih imamo ogromno študentov, ki jim je pač vseeno kako je, ker tako ali tako mi odgovarjamo za vse. Odgovarjamo za roke, izginulo blago, odpise itd. večkrat delamo po par tednov skupaj brez enega prostega dneva. Ure nam ne priznavajo enostavno izginejo. Dvakrat letno imamo inventuro v tistem času se pravi 14 dni pred inventuro delamo vsak dan dve uri dlje in popoldanci prihajajo dve uri prej. Dan pred inventuro že štejemo do 23 ure in drugi dan moramo bit ob 5:45 v službi in štejemo dokler ni konec letos prvič do 15 ure prej smo ostajali do 19 ure. Teh ur nam ne priznajo in celotna inventura se nam ne plača oziroma se ampak na plačilni listi se nikjer ne pozna. Ker imamo 160e dodatka do minimalne plače se nam vsaka nedelja, inventura nikjer ne pozna. Dobimo vedno enako plačo samo dodatek do minimalne se zmanjša plača ostane ista 603e. Ni važno koliko nedelj, praznikov in nadur imamo plača vedno ista. Če se izpostaviš, te premestijo tudi v drugo trgovino ali pa na tebe tako dolgo pritiskajo, da sam podpišeš odpoved. Skratka to je napisano tako na hitro ampak dogaja se res nenormalen pritisk. Skoraj vsi zaposleni smo že na tabletah in kapljicah za živce. Naj bo to anonimna zgodba vsaj za zdaj, ker se že 2,5 leti trudijo da mi dajo odpoved in to bi lahko bil povod.

Avtorica zapisa želi ostati anonimna





Pozdravljeni, Zgodba o trgovini Hofer me je spomnila na mojo, ki je zelooo podobna. Eno leto sem bila zaposlena v trgovini Hofer (Slovenj Gradec), na kar pa sem sama dala odpoved, ker tam zaradi mobinga s strani poslovodje ni bilo mogoče več delati. Delo samo je bilo super dinamično in mi ni delalo težav, tudi stranke niso delale nobenih težav. Fizično je bilo naporno vendar znosno, psihično pa... nimam besed. Da o 24urnem delovniku ne govorim. Ker sem samohranilka mi je tak delavnik odgovarjal. A kaj ko nikoli nisem delala 24 ur na teden. To da v Hoferju ni odmora za malico, wc in da se v službo prihaja eno uro prej, odhaja tudi eno uro kasneje, ne rabim posebej omenjat ker to smo doživele vse ki smo tam delale. In ja če si se uprl (to pomeni da nisi želel delat v svojem prostem času, zastonj) poslovodji si bil takoj na listi za psihično uničevanje. Punce ki smo v tej poslovalnici dale odpoved ali nam niso podaljšali pogodbe smo skupaj opozorile na to tudi vodilne. A žal posluha za to ni bilo, poslovodja ostaja se vedno ista in prodajalke se še vedno menjajo kot po tekočem traku. Škoda da si trgovina Hofer s tem dela zelo slabo reklamo, saj stranke same opažajo da se kader absurdno pogosto menja. A očitno imajo se vedno dovolj prometa in jih stanje zaposlenih po vseh pritožbah se dan danes ne zanima.

Avtorica zapisa želi ostati anonimna



Pozdravljeni, v Hoferju sem bila zaposlena 9 mesecev, v Slovenj Gradcu. Moja zgodba je identična kot tista, ki ste jo objavili. V zelo kratkem času je službo pustilo vsaj 9 prodajalk. Vse zaradi istega razloga - poslovodje. Poslovodje v Hoferju so zelo zaščitene in nobena pritožba ne zaleže. Lahko delaš popolno, brezhibno, a če poslovodji ne ugajaš so pritiski tako močni, da enostavno ne zdržiš več. Punce, ki smo to doživele smo pisale skupinsko pritožbo in tudi kot posameznice, prodajalke se vedno odhajajo - poslovodja pa je ista. Verjamem, da je v drugih mestih situacija ista.

Avtorica zapisa želi ostati anonimna





Ni samo v Hoferju tako tudi v Tušu je tako obnašanje poslovodij je na nivoju najslabše. Ne poznamo kakšne lepe besede iz dneva v dan se posluša isto nisi naredil v redu to nisi to. Delam že 10 let v trgovini in je vedno slabše. Področni obljubljajo da bo bolje ampak ni. Kaj se tiče plače smo najbolj slabo plačani kader. Novinarji raje pobrskajte kakšne plače imamo mi, da plačam vse položnice in plače ni. Ja dobimo malico in prevoz na Tuš teem kartico, kaj mi to pomaga jaz denar potrebujem za položnice ne pa da moram stvari kupovati v najdražji trgovini.

Avtorica zapisa želi ostati anonimna



Če vam povem da v več kot 1000 kvadratnih metrih veliki trgovini delava na izmeno samo 2, vam bo morda povedano dovolj???? In to je trgovina s kar "norim" prometom in če rečem, da mora biti izmed teh dveh oseb ena kar konstantno pri blagajni, potem torej ostane drugi, da polni police, pregleduje sadje in zelenjavo, peče kruh in pecivo, kontrolira kaj se dogaja po celotni trgovini, odgovarja na telefonske klice, preverja datume izdelkov.... pa še in še bi lahko naštevala... in vse to za borih 564€!!!! Da pa komandiranja z "višjega položaja" niti ne omenjam... V glavnem... smo iztrošene, delamo tudi, ko smo bolane, saj se ti v nasprotnem primeru kaj hitro zgodi, da si zapisan za odstrel, da niti ne omenjam bolečin križa in hrbtenice, glede na to, da vsak dan vzdigujemo kar po nekaj krepkih 100 kil ... Pa se potem smej še komu, če si še toliko psihično in fizično pri močeh.... A ŽAL, ljudje tega ne vejo in še manj razumejo...

Avtorica zapisa želi ostati anonimna





Tudi sama imam podobno izkušnjo z delom v trgovini. Letos sem končno dobila službo po letih zavoda in par mesečnih zaposlitvah v svoji stroki. Zaposlili so me v DM-mu. Tudi tu je poslovodja že na začetku povedala da bi me čimprej rada uvedla, da bi bila samostojna. To sem tudi resno vzela si poskusila čim več stvari zapomniti. Naj povem da prej nikoli nisem imela dela na blagajni in sem pač kot vsak začetnik delala napake. Vedno ko sem kaj narobe naredila sem jih slišala in bila opozorjena da s takim načinom dela področna vodja ne bo zadovoljna in mi ne bodo podaljšali pogodbe. Najbolj grozni so bili dnevi ko smo imeli direktno prodajo na blagajni in je vsak imel na število izdanih računov dodeljeno kvoto prodaje, ki naj bi jo izvedel tisti dan. Če tega nisi dosegel si bil z rdečo barvo označen najprej v računalniku in nato še v razpredelnici na oglasni deski. Seveda so redno zaposlene delavke poznale že vse bližnjice kako do višje prodaje. Najbolj smo nastradali novinci. Posedli so nas na blagajno in smo morali celo cel delavnik sedet na blagajni in seveda smo imeli največje število izdanih računov in posledično visoko kvoto prodaje. Od nas so zahtevali ogromno znanja. V dveh mesecih bi praktično morali o izdelkih vedeti toliko kot redno zaposleni prodajalci izvedo v 5-ih letih. Delovni čas je bil tudi ena pokvarjenost. Morali smo se držati dodeljenih ur tisti dan. Če nismo uspeli končati dela, smo se morali iti odjaviti, saj nadur nismo smeli imeti. Tudi pri nas se je dogajalo da nam je poslovodkinja rekla naj delamo eno uro ali pa dve več. Za malico sploh nismo imele časa. Ne bom pozabila dneva, ko mi je poslovodkinja rekla, da ne ve če sem si zaslužila iti na malico, ker sem tako malo direktno prodala. Področna vodja je zelo pritiskala na nas. Določene dneve je cel dan bila v skladišču in spremljala naše delo. Ker je vedno veliko novosti in sprememb postavitev v trgovini, morata dve zaposleni v izmeni hiteti z novo prispelo robo, zraven spreminjati postavitve izdelkov in vmes še skakati na blagajno in odgovarjati na vprašanja strank in jim svetovati, plus seveda še direktno prodajati na blagajni. In seveda če tega ne uspeš z dvema rokama v enem dnevu ti grozijo z odpustom. Zdaj pa mi povejte če je to normalno?

Avtorica zapisa želi ostati anonimna



Torej, v letu 2014 sem delala v Hoferju v Mariboru. Tisti teden so prišle štiri nove delavke z mano vred. Na začetku prve dni še je bilo kar v redu, potem pa se je začelo. Na blagajni sem se zmotila, ker je stranka prvo hotela z kartico plačat pa ni bilo dovolj denarja. Nato plača z gotovino. Pokličem šefico, se opravičim stranki. Stranka razumevajoča in prijazna, šefica pa se začne dret name, češ kako sem nesposobna, kako sem se lahko zmotila, stranka pa ji je lepo rekla da ni čudno, da delamo vse narobe in smo živčne, če se tako derejo na nas. Kasneje me pokliče v pisarno in me nadere, da sem ji naredila sramoto kaj si stranka misli o njej...
Da ne govorim o odnosu sodelavk, katastrofa. Namesto, da bi si pomagale in skupaj držale, samo tožarjenje.

Avtorica zapisa želi ostati anonimna





...V Hofer sem poslal prošnjo nakar sem bil poklican na razgovor. Na razgovoru so bili vsi prijazni, odprti, nasmejani. Prvi dan ni bil tako strog, spoznal sem sodelavke itd. Sodelavke so bile prijazne, kar nisem vedel so povedale in tudi ponovile. Imaš OGROMNO stvari za delati!!! Skrbiš za komplet skladišče, voziš ven palete, pospravljaš po trgovini, zlagaš police, pripravljaš kruh, pometaš, pomivaš tla, zlagaš zelenjavo, si na blagajni itd. V celi poslovalnici sta samo 2, največ 3!!!! In oba morata opravljati vse te naloge! Tempo dela: v Hofru te tirajo kolikor se da in še bolj. Če si prej imel kakršnekoli zdravstvene težave, kakorkoli težke, njih to ne briga (čeprav si na preventivnem zdravstvenem pregledu to povedal). Za pomesti komplet trgovino imaš 5-10min časa. Urnik dela: kako boš delal izveš na tabli v prostoru za zaposlene. Za celoten predviden čas za katerega sem imel podpisano pogodbo (2 mesca) ni bilo niti enega tedna, kjer bi delal 24 ur na teden. Imel sem jih minimum 26 in prišlo je tudi do 35, kar se mi zdi, da je že celo proti zakonu. Pol ure na dan jim tudi podariš!!! 15min prej kot je na listu napisano moraš priti in vsaj 15min pozneje odideš z dela. To ni plačano. Kdaj odideš oziroma kdaj lahko greš se ne sprašuje. Greš, ko ti poslovodja DOVOLI, da lahko greš. Sem vprašal ko sem bil že pol ure čez napisan delovni čas: "Kdaj pa lahko grem?" Je jezno rekla: "Ko ti dovolim, če želim, te lahko zadržim tukaj tudi 12 ur če mi paše"...

Avtor želi ostati anonimen


Ob vseh izpovedih se človek resnično zamisli. Te dni je govora tudi o tem, če bi bil 2. januar znova dela prost dan. Trgovkam in trgovcem, ki so z nami delili svoje izkušnje, bi prost dan 2. januarja zagotovo veliko pomenil. Kakšno je vaše mnenje o tem predlogu?



V članku smo izpostavili zgolj nekatere izpovedi, v naših nabiralnikih pa je še mnogo izpovedi tudi drugih trgovk in trgovcev širom Slovenije. Smo res tako nazadovali, da se bodo delovodje in tisti nad njimi do svojih delavcev obnašali tako, kot se trenutno obnašajo?

Naproščamo vas, da članek delite naprej. Le tako bomo dosegli, da bodo vsi v Sloveniji na trgovke in trgovce gledali drugače. Morda pa se bodo ob prebranem nad svojim početjem zamislili tudi tisti, zaradi katerih je ta članek nastal...


Sledi nam na FB