Članek
Slovenski motorist z dekletom doživel nesrečo, njegove besede bi si morali prebrati vsi
Na Facebook socialnem omrežju je te dni zaokrožil zapis slovenskega motorista, ki je pritegnil veliko pozornosti. Delilo ga je skoraj 1.500 ljudi, prislužil pa si je več kot 2.500 reakcij. Namenja ga predvsem voznikom osebnih vozil, ki zlahka spregledajo motoriste. Njegov zapis si lahko v celoti preberete tukaj (besedilo ni prečiščeno in je zapisano tako, kot ga je zapisal avtor):
"Tale post gre izkljucno udelezencem v prometu, PREDVSEM AVTOMOBILISTOM..vzelo vam bo 5-10 minut branja, je na dolgo napisano, ampak tako situacijo je težko na kratko opisat..zaradi sebe nebi tega pisal in objavljal, moj namen je da se VI zavedate kaj delate na cesti in ce se bo vsaj en spomnil tele objave ko se bo vsedel za volan bo moj namen dosezen!
29.7.2017, 3 leta in 10 dni po moji prvi prometni nesreci z motorjem, s punco zjutraj pojeva se obleceva in štartava iz Marede v Pulo.. kombinezon, skornji, rokavice, celada, kot vedno obvezna oprema..preden startam, tako kot vedno v svoji glavi premlevam spomine izpred omenjenih 3 let v smislu "pocasi, glej na druge, ne cez svojo mejo, ne ves kaj se dogaja za nepreglednim ovinkom in pa zadnje kar si zelis da ponovno dozivis te trenutke, da gledas ljudi okoli sebe in jim v oceh, na obrazu vidis kaksno zalost in skrbi si jim povzrocil" .. okej sedaj pa smo, prizgem motor in greva.. ze tako ali tako nisem nikoli divjal na motorju (ne recem da sem izven naselja vedno vozil 90, definitivno pa nisem vozil 130,140,150+...rajsi opazujem okolico, se zapeljem neznano kam, kot pa da divjam..za to je pista in ne cesta!), ta dan pa sem sploh vozil bolj pocasi, preko 100 nisva sla v celi poti, nevem zakaj ampak tako sem se počutil in šel sem bolj na “easy”..cca 15km pred ciljem, v mestu Vodnjan, vozim po glavni cesti, omejitev 60, vozim 60-65, iz stranske ceste opazim neodlocnega voznika, ne ve ali bi zapeljal ven ali ne, malo gre malo ne, spustim gas in sem pripravljen da zabremzam (ko si na motorju se nekako naucis opazovati druge, jih preuciti, seveda ne čez noč, vendar po tisočih km pa to počasi pride..to pa se vse dogaja v parih sekundah), nakar spelje, zelo pozno in se ustavi na sredi mojega pasu! Takoj bremzam pritisk na 200..v glavi ze vse misli "pa ne se enkrat, ne spet, prosim ne!" Nakar je le stopil po gasu in nekako sva resila situacijo, ga pogledam in dvignem roko v smislu "si normalen?!" V tem trenutku me punca stisne z nogami..pogledam naprej, vidim na sredi mojega pasu SE EN KRETEN!! ni bilo casa karkoli storiti niti ponovno stisniti bremzo, ze sem bil na njegovi šipi, BUM, .."skocim" z avta, adrenalin na polno, kot v filmu, piska v glavi, vse se premika tako pocasi, pocasi se premikam pa ceprav hocem teči okoli avta do punce ki jo je vrglo preko mene..komaj si dam dol celado, vidim njo, sredi ceste..lezi..nepremicna..zaprte oci, kaj je v tistih 3-4 sekundah slo cez moje misli je nemogoce opisati!! Probam biti miren kolikor gre v taki situaciji..zacnem se pogovarjati z njo in samo upam da odgovori! "Si ok? Si pri sebi?" ..ko je počasi odprla oci in rekla JA, se mi je odprl svet!! kot da bi zadel na jackpotu!! .. potipam po roki, "čutiš to" .. "ja" .. "OK super! lahko vstaneš? čutiš noge?" .. premakne noge, vstane še ne..glavni znaki so izjemni..samo da se zavedaš, da čutiš noge roke..trajalo je še kakšnih 5minut da sem jo spravil s ceste na travo..najhujše kar je bilo da jo je bolela glava, pokličem reševalce in le upam da je vse OK z glavo..
lahko bi pisal še in še, pa že tako vas je verjetno malo prišlo do konca..oba sva OK, vsaj fizično, kolikor sva le lahko..
Kar želim da vzamete iz te zgodbe je da PROSIM, PROSIM, PROSIM poglejte 2x!! poglejte 2x in se prepričajte da lahko speljete! ne se šminkat, ne brskat po FBju, svet se ne bo podrl če ne boste selfija objavl v tistem momentu ko vozite!! motoristi smo (pre)velikokrat (pre)hitri, ampak dejstvo je da še večkrat pa smo izsiljeni s strani vas voznikov avta..tudi mi imamo doma tiste ki nas VEDNO čakajo da se vrnemo in ne bodite vi vzrok zakaj se nekdo ne bo nikoli več vrnil domov!!
Njegov motor je bil popolnoma uničen.
Kot sem že na začetku napisal, to objavljam bolj kot ne proti moji želji..zato da se vi zavedate da je na cesti potrebno biti maksimalno skoncentriran in odgovoren!! .. raje bi to zadržal v ožjem krogu, pa v upanju da rešim kakšno nesrečo vseeno objavljam.. ne želim poslušati "a boš zdaj končno prodal motor?" "a še ni dovolj?" .. NE, NEBOM GA PRODAL IN NE NIKOLI MI NE BO DOVOLJ! .. to je moja strast, to je moj način življenja, "live to ride, ride to live" ..enostavno živim ko se vozim neznano kam..in ni vam potrebno izgubljati časa z nesmiselnimi vprašanji.
#poglejdvakrat! #livetoride #peace #thankGod"
Avtor: Matej Piskar
Delimo njegov zapis še naprej, da ga prebere čimveč voznikov z naših cest. Morda pa le da komu misliti!
"Tale post gre izkljucno udelezencem v prometu, PREDVSEM AVTOMOBILISTOM..vzelo vam bo 5-10 minut branja, je na dolgo napisano, ampak tako situacijo je težko na kratko opisat..zaradi sebe nebi tega pisal in objavljal, moj namen je da se VI zavedate kaj delate na cesti in ce se bo vsaj en spomnil tele objave ko se bo vsedel za volan bo moj namen dosezen!
29.7.2017, 3 leta in 10 dni po moji prvi prometni nesreci z motorjem, s punco zjutraj pojeva se obleceva in štartava iz Marede v Pulo.. kombinezon, skornji, rokavice, celada, kot vedno obvezna oprema..preden startam, tako kot vedno v svoji glavi premlevam spomine izpred omenjenih 3 let v smislu "pocasi, glej na druge, ne cez svojo mejo, ne ves kaj se dogaja za nepreglednim ovinkom in pa zadnje kar si zelis da ponovno dozivis te trenutke, da gledas ljudi okoli sebe in jim v oceh, na obrazu vidis kaksno zalost in skrbi si jim povzrocil" .. okej sedaj pa smo, prizgem motor in greva.. ze tako ali tako nisem nikoli divjal na motorju (ne recem da sem izven naselja vedno vozil 90, definitivno pa nisem vozil 130,140,150+...rajsi opazujem okolico, se zapeljem neznano kam, kot pa da divjam..za to je pista in ne cesta!), ta dan pa sem sploh vozil bolj pocasi, preko 100 nisva sla v celi poti, nevem zakaj ampak tako sem se počutil in šel sem bolj na “easy”..cca 15km pred ciljem, v mestu Vodnjan, vozim po glavni cesti, omejitev 60, vozim 60-65, iz stranske ceste opazim neodlocnega voznika, ne ve ali bi zapeljal ven ali ne, malo gre malo ne, spustim gas in sem pripravljen da zabremzam (ko si na motorju se nekako naucis opazovati druge, jih preuciti, seveda ne čez noč, vendar po tisočih km pa to počasi pride..to pa se vse dogaja v parih sekundah), nakar spelje, zelo pozno in se ustavi na sredi mojega pasu! Takoj bremzam pritisk na 200..v glavi ze vse misli "pa ne se enkrat, ne spet, prosim ne!" Nakar je le stopil po gasu in nekako sva resila situacijo, ga pogledam in dvignem roko v smislu "si normalen?!" V tem trenutku me punca stisne z nogami..pogledam naprej, vidim na sredi mojega pasu SE EN KRETEN!! ni bilo casa karkoli storiti niti ponovno stisniti bremzo, ze sem bil na njegovi šipi, BUM, .."skocim" z avta, adrenalin na polno, kot v filmu, piska v glavi, vse se premika tako pocasi, pocasi se premikam pa ceprav hocem teči okoli avta do punce ki jo je vrglo preko mene..komaj si dam dol celado, vidim njo, sredi ceste..lezi..nepremicna..zaprte oci, kaj je v tistih 3-4 sekundah slo cez moje misli je nemogoce opisati!! Probam biti miren kolikor gre v taki situaciji..zacnem se pogovarjati z njo in samo upam da odgovori! "Si ok? Si pri sebi?" ..ko je počasi odprla oci in rekla JA, se mi je odprl svet!! kot da bi zadel na jackpotu!! .. potipam po roki, "čutiš to" .. "ja" .. "OK super! lahko vstaneš? čutiš noge?" .. premakne noge, vstane še ne..glavni znaki so izjemni..samo da se zavedaš, da čutiš noge roke..trajalo je še kakšnih 5minut da sem jo spravil s ceste na travo..najhujše kar je bilo da jo je bolela glava, pokličem reševalce in le upam da je vse OK z glavo..
lahko bi pisal še in še, pa že tako vas je verjetno malo prišlo do konca..oba sva OK, vsaj fizično, kolikor sva le lahko..
Kar želim da vzamete iz te zgodbe je da PROSIM, PROSIM, PROSIM poglejte 2x!! poglejte 2x in se prepričajte da lahko speljete! ne se šminkat, ne brskat po FBju, svet se ne bo podrl če ne boste selfija objavl v tistem momentu ko vozite!! motoristi smo (pre)velikokrat (pre)hitri, ampak dejstvo je da še večkrat pa smo izsiljeni s strani vas voznikov avta..tudi mi imamo doma tiste ki nas VEDNO čakajo da se vrnemo in ne bodite vi vzrok zakaj se nekdo ne bo nikoli več vrnil domov!!
Njegov motor je bil popolnoma uničen.
Kot sem že na začetku napisal, to objavljam bolj kot ne proti moji želji..zato da se vi zavedate da je na cesti potrebno biti maksimalno skoncentriran in odgovoren!! .. raje bi to zadržal v ožjem krogu, pa v upanju da rešim kakšno nesrečo vseeno objavljam.. ne želim poslušati "a boš zdaj končno prodal motor?" "a še ni dovolj?" .. NE, NEBOM GA PRODAL IN NE NIKOLI MI NE BO DOVOLJ! .. to je moja strast, to je moj način življenja, "live to ride, ride to live" ..enostavno živim ko se vozim neznano kam..in ni vam potrebno izgubljati časa z nesmiselnimi vprašanji.
#poglejdvakrat! #livetoride #peace #thankGod"
Avtor: Matej Piskar
Delimo njegov zapis še naprej, da ga prebere čimveč voznikov z naših cest. Morda pa le da komu misliti!
