Vse kar rabite vedeti o prihajajočem referendumu o zakonski zvezi
O kakšni spremembi se bo glasovalo?
Na referendum je Ustavno sodišče Republike Slovenije poslalo novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR-UPB1). Novela spreminja 3., 12. in 16. člen zakona, in sicer:
Dosedanji 3. člen:
Zakonska zveza je z zakonom urejena življenjska skupnost moža in žene.
Novo besedilo 3. člena:
Zakonska zveza je z zakonom urejena življenjska skupnost dveh oseb.
Dosedanji 12. člen:
Dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, ima zanju enake pravne posledice po tem zakonu, kot če bi sklenila zakonsko zvezo, če ni bilo razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna; na drugih področjih pa ima taka skupnost pravne posledice, če zakon tako določa.
Novo besedilo 12. člena:
Dalj časa trajajoča življenjska skupnost dveh oseb, ki nista sklenila zakonske zveze, ima zanju enake pravne posledice po tem zakonu, kot če bi sklenila zakonsko zvezo, če ni bilo razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna; na drugih področjih pa ima taka skupnost pravne posledice, če zakon tako določa.
Dosedanji 16. člen:
Za sklenitev zakonske zveze je potrebno, da dve osebi različnega spola izjavita pred pristojnim državnim organom na način, določen z zakonom, svoje soglasje, da skleneta zakonsko zvezo.
Novo besedilo 16. člena:
Za sklenitev zakonske zveze je potrebno, da dve osebi izjavita pred pristojnim državnim organom na način, določen z zakonom, svoje soglasje, da skleneta zakonsko zvezo.
Preostali zakon ne širi definicije zakonskih razmerij.
Ali bo sprememba zakona dovolila istospolnim družinam posvojitve otrok?
Sprememba tega ne ureja, a istospolno usmerjeni že skrbijo za otroke. Posvojijo jih v tujini, v Sloveniji pa sodišča posvojitvam ugodijo, saj sodijo v interesu otroka, da se s tem ohrani uravnovešeno stanje v njegovem življenju. Istospolno usmerjeni ravno tako skrbijo za lastne otroke iz raznospolnih porok ali otroke iz lastne družine, a zaradi neobstoja zakonske zveze med staršem oz. skrbnikom otroka in novim partnerjem, ta partner otroka ne more posvojiti, kar posledično pomeni, da otrok ni upravičen do upravnih in davčnih ugodnosti s strani partnerja.
Ali bo sprememba zakona starim staršem preprečila posvojitev vnuka?
Tega sprememba zakona ne ureja, a ko smo že pri tem vprašanju: obstaja zelo dober razlog, da stari starši svojih vnukov ne morejo posvojiti in do zdaj bi že moralo biti jasno, zakaj ne. (namig: njihovi vnuki so). V primeru, da bi stari starši vnuka posvojili, bi ta moral postati njihov sin, in s tem ne porušimo, ampak razstrelimo obstoječe družinsko drevo otroka. Strici in tete postanejo bratje in sestre, njihovi otroci pa nečaki?
A imajo stari starši kot krvi sorodniki prednost: so eni izmed prvih v vrsti za pridobitev skrbništva nad otrokom, kar pomeni, da se trenutno družinsko drevo ohrani, stari starši pa za otroka skrbijo, kot da bi bili starši. Pridobijo obveze staršev brez sprememb pravnih družinskih odnosov.
Ali bo sprememba zakona otroke prisilila živeti v istospolnih družinah?
Ne.
Ali bo sprememba zakona povečala število istospolnih v Sloveniji?
Ne.
Ali bodo s spremembo zakona v Ljubljani službo dobili le še istospolno usmerjeni?
Ne.
Ta študija kaže...
Študije so lahko osnovane na povsem napačnih metodah in predpostavkah. Če želimo najti zares zanesljive in čim bolj objektivne podatke, moramo iskati recenzirane sistematične preglede oziroma skupke večih študij, kot je ta.
Ali bo sprememba zakona spodbudila ljudi, da postanejo istospolno usmerjeni?
Ne, zakon nima nadnaravnih moči.
Ali bodo otroci prisiljeni v širjenje lastnih obzorij in prikaza strpnosti do drugačnih v šolskih ustanovah?
Zakon tega ne spreminja, a šole že stremijo k širjenju obzorij naših otrok. Otroci so sicer res prisiljeni v branje nezanimivih, včasih celo nerazumskih stvari, ki jih dobesedno sovražijo, kot na primer matematika, a verjamemo, da je to za njih le dobro.
Ali bo Slovenija postala bolj demokratična država, ki spoštuje človekove pravice vseh državljanov in kjer so vsi ljudje enaki pred zakonom, ne glede na njihovo narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino, kot določa 14. člen ustave?
Ne, ker smo o človekovi pravici manjšine ravnokar razpisali referendum, sistem odločanja večine.
Vir: Piratska Stranka