Članek
Brata sta se na smrt skregala: Kar ju je znova združilo, je ganilo mnoge!
Ko se v družini zgodi prepir, je najtežje storiti prvi korak. A ravno ta korak lahko prinese največjo nagrado - ponovno bližino, spravo in odpuščanje.
Ganljiva zgodba dveh bratov, ki sta po desetletjih sodelovanja doživela boleč razkol, nas opominja, da noben prepir ne bi smel biti močnejši od vezi, ki nas združujejo.
Zgodba, ki jo boste prebrali, ni le pravljica. Gre za simbol upanja, miru in poguma, da zgradimo most, tudi ko bi najraje postavili ograjo. Čudovit zapis se je v preteklih dneh dotaknil mnogih spletnih uporabnikov, srečen konec pa bo zagotovo tudi vam polepšal dan in vas spomnil na to, da je spore potrebno zgladiti.
Klip.si
Nekoč sta se brata, ki sta živela na združenih kmetijah, grdo sprla. To je bil njun prvi resen prepir v štiridesetih letih skupnega sodelovanja, ko sta si delila vse, stroje, orodja, delavce, zemljo. Po sporu je njuna dolgotrajna vez razpadla. Začelo se je z majhnim, nepomembnim nesporazumom in je zraslo v veliko nasprotovanje, končno pa eksplodiralo v glasne in težke besede, ki jim je sledila tedne dolga tišina. Nekega jutra je na hišna vrata starejšega brata potrkal star tesar.
"Iščem delo za nekaj dni," je dejal. "Imate mogoče kakšno opravilo, ki bi ga lahko opravil tu na vaši kmetiji? Lahko vam pomagam."
"Da," je dejal starejši brat. "Imam delo za vas. Ali vidite tisti zalivček, ki deli ta konec zemlje od onega? Tisti del kmetije je last mojega soseda, pravzaprav mlajšega brata. Pred časom sva se sprla in je skopal zemljo tako globoko, da naju sedaj deli voda. To je kajpak naredil zato, da bi me razjezil, ampak jaz mu bom pošteno vrnil. Poglejte tisti deske pri kozolcu. Želim, da zgradite ograjo, osem metrov visoko, da mi ne bo potrebno vedno gledati njegove zemlje in njegovega obraza."
Tesar je dejal: "Mislim da razumem nastalo situacijo. Pokažite mi žeblje, žago in naredil bom tako, da vas bom zadovoljil."
Starejši brat je moral oditi v mesto, da je tesarju pomagal pripraviti material, potem pa ga ves dan ni bilo na spregled. Tesar je trdo delal, ves dan je meril, zabijal žeblje, žagal in postavljal deske. Ob sončnem zahodu, ko se je kmet vrnil, je tesar ravno zaključil z delom. Starejši brat je široko odprl oči in usta, ko je zagledal tesarjevo delo.
Nobene ograje ni bilo tam. Bil je most. Most, ki je vodil iz ene strani kmetije na drugo.
Klip.si
Most je bil prelep, delo pravega mojstra in preko mosta je proti njemu stopal njegov mlajši brat z iztegnjenimi rokami in na daleč kričal: "Res si pravi prijatelj, da si dal postaviti ta mostiček po vsem tem, kar sem ti rekel in napravil."
Tudi starejši brat je krenil na most, srečala sta se na sredini in si podala roke. Potem sta se obrnila k tesarju, ki se je že odpravljal proč.
"Ne, počakajte! Ostanite še nekaj dni. Polno opravil imam še za vas," je zaklical starejši brat.
"Z veseljem bi ostal," je dejal tesar, "toda zgraditi moram še mnogo mostov. Imejta se rada."
V življenju pogosto iščemo razloge, da se od ljudi oddaljimo. A pravi junaki so tisti, ki iščejo načine, da se ponovno povežemo.
Ganljiva zgodba dveh bratov, ki sta po desetletjih sodelovanja doživela boleč razkol, nas opominja, da noben prepir ne bi smel biti močnejši od vezi, ki nas združujejo.
Zgodba, ki jo boste prebrali, ni le pravljica. Gre za simbol upanja, miru in poguma, da zgradimo most, tudi ko bi najraje postavili ograjo. Čudovit zapis se je v preteklih dneh dotaknil mnogih spletnih uporabnikov, srečen konec pa bo zagotovo tudi vam polepšal dan in vas spomnil na to, da je spore potrebno zgladiti.
Klip.si
Zgodba o dveh bratih, ki sta se po več letih sprla
Nekoč sta se brata, ki sta živela na združenih kmetijah, grdo sprla. To je bil njun prvi resen prepir v štiridesetih letih skupnega sodelovanja, ko sta si delila vse, stroje, orodja, delavce, zemljo. Po sporu je njuna dolgotrajna vez razpadla. Začelo se je z majhnim, nepomembnim nesporazumom in je zraslo v veliko nasprotovanje, končno pa eksplodiralo v glasne in težke besede, ki jim je sledila tedne dolga tišina. Nekega jutra je na hišna vrata starejšega brata potrkal star tesar.
"Iščem delo za nekaj dni," je dejal. "Imate mogoče kakšno opravilo, ki bi ga lahko opravil tu na vaši kmetiji? Lahko vam pomagam."
"Da," je dejal starejši brat. "Imam delo za vas. Ali vidite tisti zalivček, ki deli ta konec zemlje od onega? Tisti del kmetije je last mojega soseda, pravzaprav mlajšega brata. Pred časom sva se sprla in je skopal zemljo tako globoko, da naju sedaj deli voda. To je kajpak naredil zato, da bi me razjezil, ampak jaz mu bom pošteno vrnil. Poglejte tisti deske pri kozolcu. Želim, da zgradite ograjo, osem metrov visoko, da mi ne bo potrebno vedno gledati njegove zemlje in njegovega obraza."
Tesar je dejal: "Mislim da razumem nastalo situacijo. Pokažite mi žeblje, žago in naredil bom tako, da vas bom zadovoljil."
Starejši brat je moral oditi v mesto, da je tesarju pomagal pripraviti material, potem pa ga ves dan ni bilo na spregled. Tesar je trdo delal, ves dan je meril, zabijal žeblje, žagal in postavljal deske. Ob sončnem zahodu, ko se je kmet vrnil, je tesar ravno zaključil z delom. Starejši brat je široko odprl oči in usta, ko je zagledal tesarjevo delo.
Nobene ograje ni bilo tam. Bil je most. Most, ki je vodil iz ene strani kmetije na drugo.
Klip.si
Most je bil prelep, delo pravega mojstra in preko mosta je proti njemu stopal njegov mlajši brat z iztegnjenimi rokami in na daleč kričal: "Res si pravi prijatelj, da si dal postaviti ta mostiček po vsem tem, kar sem ti rekel in napravil."
Tudi starejši brat je krenil na most, srečala sta se na sredini in si podala roke. Potem sta se obrnila k tesarju, ki se je že odpravljal proč.
"Ne, počakajte! Ostanite še nekaj dni. Polno opravil imam še za vas," je zaklical starejši brat.
"Z veseljem bi ostal," je dejal tesar, "toda zgraditi moram še mnogo mostov. Imejta se rada."
V življenju pogosto iščemo razloge, da se od ljudi oddaljimo. A pravi junaki so tisti, ki iščejo načine, da se ponovno povežemo.
Most med bratoma v tej zgodbi ni bil le lesena konstrukcija - bil je povod za odpuščanje in ljubezen. Naj nas zgodba spomni, da si tudi mi upamo zgraditi mostove tam, kjer so nekoč nastale razpoke. Kajti nikoli ni prepozno, da bi se znova imeli radi. Delite zgodbo naprej, da damo misliti tudi drugim.
