Ste že prebrali besede starčka iz urgence, ob katerih se zamisli vsak človek?

Te dni je socialno omrežje znova preplavil zapis enega izmed zaposlenih na urgenci, ko je iz ust 80-letnega starčka slišal besede, ki jih je moral deliti s svetom. Zapis vam prilagamo v celoti:

Bilo je delovno jutro, ko je starejši gospod (imel je okoli 80 let) prišel na urgenco, da bi mu odstranili šive iz njegovega palca. Izjavil je, da se mu mudi, ker da je nekje zmenjen ob deveti uri. Ko sem vzel njegove podatke in ga pospremil do sedeža v čakalnici, sem vedel, da bo minila najmanj ura, preden ga bo njegov zdravnik lahko pregledal.

Opazoval sem, kako je pogledoval na uro, in se odločil, glede na to, da trenutno nisem bil zaseden, da sam poskrbim za njegovo rano.



Pregledal sem mu torej rano in videl, da se je dobro zacelila, zato sem prosil enega od zdravnikov za potrebno orodje za odstranitev šivov, čemur je le-ta rad ugodil.
Medtem ko sem se ukvarjal z njegovo že skoraj zaceljeno rano, sva se pričela pogovarjati. Vprašal sem ga, če je imel morda naročen sestanek s katerim od zdravnikov, ko se mu tako mudi.

Gospod mi je odgovoril, da ne in da mora ob devetih oditi v dom za ostarele, kjer bo zajtrkoval s svojo ženo. Iz vljudnosti sem povprašal po njenem zdravju, pa mi je odgovoril, da je njegova žena žrtev Alzheimerjeve bolezni. Medtem ko sem zaključeval z oskrbovanjem njegove rane, sem ga vprašal še, če bi bila žena zaskrbljena, če ga ne bi bilo tam ob dogovorjenem času.

Odgovoril mi je, da ga žena že 5 let sploh ne prepozna več, saj je njena bolezen močno napredovala. Bil sem zelo presenečen, a sem ga vseeno vprašal, kako to, da še vedno vsako jutro hodi k njej na zajtrk, četudi ga ona več ne prepozna. Gospod pa se mi je nasmehnil, mi pogledal v oči in rekel:

"Ona me morda res ne pozna več, ampak jaz še vedno poznam NJO."

Zadrževal sem solze, dokler ni odšel, in si nato rekel: "To je natanko takšna ljubezen, o kakršni sanjam vse svoje življenje."

Ni lepšega kot se starati s svojo pravo ljubeznijo ki si jo kdajkoli imel... vem, redki na svetu imajo to srečo... Gospod in gospa iz zgodbe jo imata! To je dokaz PRAVE LJUBEZNI! Stati nekomu ob strani in ga ljubiti ne glede na vse!!!



Kdo bo rekel, da ni en sam trenutek, ki ga lahko preživiš z nekom, ki ga ljubiš, ni vreden trpljenja vsega tega sveta. Prava ljubezen se ne meri s številkami in darili, ampak prav takšnim ravnanjem tega gospoda. Ko ste pripravljeni svoje želje postaviti na drugo mesto in razmišljate le o tem, kako bi vsak prost trenutek preživeli s svojim partnerjem, mu pričarali nasmeh na obraz, je govora o pravi ljubezni.

Vsak dan je nova priložnost za veselje in ljubezen! In tako kot tale mož, dokazujmo tistim, ki jih imamo radi to vsak dan!!! Res je, ljubezen je vse: od upanja, trpljenja, solze, veselja... vse to je ljubezen. In pomembno se je truditi, včasih kaj potrpeti, postati boljši, samo da boš lahko to enkratno osebo, ki jo imaš sedaj ob sebi obdržal in jo ljubil. Imaš vse, kar si lahko želiš! CENI TO in se BORI za to! Če veš da te nekdo resnično ljubi ti da to veliko moč in če veš, da nekoga globoko ljubiš, ti da to pogum. Pot ljubezni do celega sveta vodi do lastnega srca! Prava sreča in ljubezen bosta namreč ostali v nas, tudi ko bo vaša zunanja lepota zbledela. Nobenega zdravila za ljubezen ni, razen da ljubiš še bolj!

Upoštevaj te misli in jih pošlji tistim ki ti nekaj pomenijo in jim s tem povej da ti pomenijo veliko! Če se vas je zgodba dotaknila, jo delite med prijatelje!