Dva ministranta sta se neke noči odpravila k župniku in kaplanu rabutat hruške. Ko sta jih nabrala celo košaro, sta se odločila, da se potuhneta v bližnji lopi in si jih tam razdelita, da ju ne bi v sadovnjaku zasačili. Tik pred lopo sta jima dve hruški padli na tla. Eden od ministrantov ju je že hotel pobrati, ko ga je drugi zavrnil: "Pusti, jih bova potem vzela!"
V lopi sta si začela deliti hruške: "Eno meni, eno tebi, eno meni, eno tebi..."
Kmalu mimo prideta župnik in kaplan, ki iz lope slišita glasove: "Eno meni, eno tebi, eno meni, eno tebi..."
Župnik, prestrašen: "Kaj pa je to?"
Kaplan, isto prestrašen: "Sliši se, kakor da si Bog in hudič duše delita!"
Prestrašena poslušata, nakar glasova iz lope rečeta: "Evo, te sva si vse razdelila, zdaj pa še tisti dve zunaj!"
