V nekem samostanu so imeli zelo stroga pravila glede govorjenja. Enkrat na leto je samo en menih lahko povedal en stavek.
Prvo leto je menih, ki je bil na vrsti, rekel: "Pire krompir se mi zdi preredek." Menih, ki je prišel na vrsto drugo leto, je rekel: "Meni se pa zdi pire krompir odličen." Tretjo leto pa se menih, ki je bil na vrsti, razjezi: "Jaz zapuščam samostan, ker tega kreganja ne morem več prenašati!"