Napadla je Slovenko, ker je brezdomcu dala 5 evrov: Njena zgodba je ganila državo!

Ljudje imamo zelo grdo navado, da druge obsojamo tudi takrat, ko njihove življenjske poti ne poznamo. Ni prav, da druge obsojamo po videzu ali rasi - pod kožo smo le vsi enaki.

Mnogi denimo za brezdomce pravijo, da so vsi pijanci, z beračenjem pa si le pomagajo do nove doze alkohola. Pa so res vsi isti?

Prav izkušnjo z brezdomcem je na spletu delila Jasmina, ko je njeno dobro dejanje skritizirala starejša gospa.

Zapis Jasmine iz Slovenije objavljamo v celoti:

Danes pa sem se naučila, da nikoli ne obsojaj človeka po videzu....

Z malem sva šla v trgovski center po nakupih in na "najino skoraj vsakodnevno rutino na kavico in sok".

Pred trgovskim centrom parkirava avto in izstopiva iz njega. K nama se približuje starejši gospod, hodi počasi, ima raztrgano majico in veliko luknjo v čevlju. Pride do naju, malo postoji in reče: "Puža (punca), imaš morda prosim kaj drobiža za hrano?". Premerim ga s pogledom in sežem po denarnici za drobiž. Dam mu 5 evrski bankovec, saj manjšega nisem imela. Vidim, da mu je nerodno vzeti, vpraša, če imam kaj manj. Rečem ne, je že dobro in da naj uživa. Mimo pride starejša gospa vsa lepo namazana v fensi oblačilih in mi zabrusi, da me je lahko sram, da podpiram pijansko klošarsko golazen. Ne jaz, ne ta gospod ne rečeva nič.


Jaz in mali greva v trgovino, nato na kavico.

In ko po skoraj uri zapustiva trgovski center, ta gospod zopet stoji na parkirišču in naju čaka. "Puža," me zopet pokliče. Ošvrknem ga s pogledom in si sama pri sebi mislim, morda je pa srečen, ko je dobil za litrco. Potem pa šok. Svojo hrapavo roko stegne proti meni in v njej drži račun in nekaj drobiža. Razpre vrečko in v njej je beli kruh in 2 pakla makaronov. Ponuja mi vrnjen drobiž, jaz pa mu pravim je že dobro gospod.

On nadaljuje: "Veš puža, nisem pijanec, nikoli nisem pil, pijanec mi je leta 2002 vzel prednost. Bil sem z motorjem, on z avtom. Naredil me je za invalida, saj je pijan sedel za volan in precenil svoje zmožnosti. Boli me, da ljudje obsojajo po mojemu videzu, socialna je zelo mala, za delo nisem sposoben. In vsaki večer molim za dobre ljudi."

V grlu se mi je naredil debeli cmok. Ampak res mi je dalo misliti, da smo ljudje preveč obremenjeni s tem, kako kdo zgleda. Vsak ima svojo zgodbo. Vsak hodi v svojih čevljih. Vsaka pot je lahko ravna ali strma.

Ampak le od nas je odvisno ali bomo človek do človeka.

Delimo to poučno izpoved naprej še med ostale Slovence, da bodo tudi oni končno spoznali, da ljudi ne smemo ocenjevati po videzu. Skupaj lahko naredimo svet lepši!