Med vzponom na Triglav posnel prizor, ki jemlje sapo: Sfinga v vsej svoji mogočnosti
Posnetek Sfinge v Severni triglavski steni, ki ga je med vzponom na Triglav ujel Klemen Potočnik, je na Facebooku zbral več kot 20 tisoč ogledov.
Približno 300 metrov visok apnenčast steber navdušuje ljubitelje gora, tudi tiste, ki ga še nikoli niso videli v živo. Za to steno se skriva zgodba, ki je slovenski alpinizem zaposlovala desetletja.
Klemen Potočnik, Facebook
Stena, ki je desetletja kljubovala plezalcem
Sfinga stoji v zgornjem, osrednjem delu Severne triglavske stene, njen vrh pa leži na 2384 metrih nadmorske višine. Ime je dobila po obliki – iz profila, zlasti ob pogledu iz doline Vrata, spominja na kamniti obraz egipčanske Sfinge.
Stena je na tem mestu gladka in navzven celo previsna, zato velja za enega najbolj prepoznavnih in najzahtevnejših delov slovenskih gora.
Zaradi strmine, gladkih skal in velikih previsov, med njimi znamenite Sfingine strehe, je dolgo veljala za uganko v plezanju. Smer Obraz Sfinge sta leta 1966 s tehničnim plezanjem, torej s klini in lojtrcami, prva preplezala Ante Mahkota in Peter Ščetinin.
Skoraj tri desetletja pozneje, leta 1995, sta smer prosto, brez tehničnih pripomočkov, preplezala Gregor Kresal in Miha Kajzelj. Takrat je to pomenilo vrhunec sodobnega alpinizma pri nas. Danes smer ocenjujejo z okoli IX (7c+) po lestvici UIAA.
Prizor, ki ga vidijo le tisti na poti proti vrhu
Posnetek Klemna Potočnika prikazuje globoko prepadno steno in Sfingo v vsej njeni mogočnosti.
Tak pogled imajo le tisti, ki se podajo proti Triglavu, zato je posnetek med ljubitelji gora požel veliko odziva. Večina Sfingo pozna iz doline, tu pa jo je mogoče videti iz druge perspektive.
Zgodba, ki so jo posneli tudi za film
O soočenju dveh generacij z isto steno je leta 2011 nastal slovenski dokumentarni film Sfinga. Obraz Sfinge ostaja prestižna, vendar izjemno zahtevna in spoštovana smer, rezervirana za vrhunsko pripravljene in izkušene alpiniste.
