Mirnes iz BiH, ki je 100-krat osvojil Triglav: Postal senzacija zaradi bureka

26-letni Mirnes Murtić je v zgolj štirih letih stokrat osvojil vrh Triglava, s čimer je postal spletna senzacija po celotnem Balkanu.

Čeprav se je na Jesenice preselil iz okolice Sarajeva, ga javnost danes označuje za "pravega Slovenca" z nenavadno jutranjo navado.

Mirnes Murtić

Mirnesova pot se je začela v kraju Visoko pri Sarajevu, od koder ga je pot pri 22 letih vodila v Celje, nato pa zaradi neustavljive privlačnosti gora na Jesenice.

V pičlih dveh letih je v slovenskih Alpah osvojil kar 250 dvatisočakov, Triglav pa je postal njegov drugi dom.

"Predšihtni" vzponi in burek na Triglavu

Mirnes je razvil rutino, ki je za večino pohodnikov nepredstavljiva – kot je razkril za Slovenske novice, se na najvišji slovenski vrh pogosto odpravi še pred popoldansko delovno izmeno.

Pot začne ob 2. uri zjutraj, na vrhu ujame sončni vzhod, ob enajstih dopoldne pa je že doma in pripravljen na odhod v službo.

Med vzponi, ki jih sam poimenuje "predšihtni Triglav", je moral petkrat odnehati tik pod vrhom zaradi ekstremnega vetra, enkrat pa ga je ujela tudi huda nevihta.

Posebno pozornost regijskih medijev je v teh dneh pritegniltudi z izbiro malice – večkrat je na vrhu pred Aljaževim stolpom namreč ponosno pomalical burek in s fotografijami obkrožil splet.

Na poti do Triglava mu ni nikoli dolgčas

Njegova zgodba te dni polni naslovnice priznanih portalov v Bosni in Hercegovini ter širše v regiji, kjer ga opisujejo kot "Bosanca, ki je osvojil Slovence".

Mirnes poudarja, da mu kljub stotim ponovitvam na vrhu nikoli ni dolgčas, saj gora vsakič ponudi drugačne pogoje. Poleti za vzpon potrebuje le tri ure, pozimi pa štiri, kar dokazuje njegovo izjemno fizično pripravljenost.

Njegova neomajna vztrajnost in spoštovanje do gora sta premostila kulturne meje, saj slovenski rek, da kdor ne stopi na Triglav, ni pravi Slovenec, po stotem vzponu v njegovem primeru dobi povsem nove razsežnosti.

Vrh namesto jutranje kave

Mirnesova zgodba dokazuje, da strast do gora ne pozna meja in da se identiteta včasih ne meri v letih bivanja, temveč v številu korakov po skalah.

Njegov "predšihtni" podvig brez dvoma ostaja navdih vsem, ki iščejo izgovor v pomanjkanju časa.