Na vrhu Triglava zvok harmonike: Planinci zapeli pesem Lojzeta Slaka

Na družbenih omrežjih je v zadnjem mesecu veliko pozornosti pritegnil posnetek z vrha Triglava, kjer je ob Aljaževem stolpu zazvenela harmonika.

Skupina planincev je nastop pospremila s petjem ene najbolj prepoznavnih slovenskih pesmi, prizor z najvišje točke Slovenije pa je navdušil Slovence.

Petra Potočnik, Facebook

Avtorica posnetka Petra Potočnik je ob objavi zapisala: "Ko na vrhu Triglava zazveni harmonika, zaigra tudi srce."

Besede se lepo ujemajo s prizorom, saj se ob slovenski zastavi, Aljaževem stolpu in gorskih razgledih zasliši dobro znana melodija, ki jo pozna praktično vsak Slovenec.

Na Triglavu odmevala V dolini tihi

Planinec je harmoniko zaigral ob Aljaževem stolpu, drugi pohodniki pa so se mu pridružili s petjem. Izbrali so pesem V dolini tihi, eno najbolj priljubljenih in ponarodelih skladb v zgodovini slovenske glasbe.

Posnetek je na Facebooku dosegel že skoraj 100 tisoč ogledov. Številni uporabniki so v komentarjih zapisali, da je slišati to pesem na vrhu Triglava nekaj povsem posebnega.

Prav kombinacija slovenskega ljudskega izročila, harmonike in prizora z najvišje slovenske gore je posnetku dala posebno čustveno težo.

Pesem, ki jo je igral Lojze Slak

V dolini tihi ima dolgo zgodovino. Pesem izvira iz slovenskega ljudskega izročila, zato njen prvotni avtor besedila in melodije ni znan. Za različico, ki jo danes pozna večina Slovencev, pa je bil ključen Ansambel Lojzeta Slaka.

Lojze Slak je ljudsko pesem vzel iz zakladnice slovenskega izročila in jo preuredil za svoj ansambel. Pomemben pečat je dodal tudi kitarist in aranžer Niko Zlobko, ki je ustvaril prepoznavno glasbeno podobo skladbe.

V dolini tihi uspeh doživela leta 1966

V najbolj znani različici je pesem izšla leta 1966 na vinilni plošči Sinko, ne sprašuj, ki jo je izdala založba Jugoton. V desetletjih, ki so sledila, je V dolini tihi postala ena tistih slovenskih pesmi, ki jih ljudje spontano zapojejo ob različnih priložnostih.

Za mnoge ima danes skoraj status neuradne slovenske himne, podobno kot Na Golici Slavka Avsenika. Ko se slovenska pesem zasliši na vrhu najvišje gore, ne gre več samo za glasbo, temveč za trenutek, v katerem se prepleteta narava in občutek pripadnosti.