Pokanje za veliko noč razdelilo Slovenijo: »Danes pa psi ne trpijo?«

Na družbenih omrežjih se je te dni razširil video posnetek velikonočnega pokanja iz Šalincih pri Ljutomeru, ki prikazuje eno najstarejših tradicij Pomurja.

Posnetek je med uporabniki sprožil burno razpravo – nekateri poudarjajo pomen ohranjanja običaja, drugi opozarjajo, da glasni poki motijo ljudi in živali.

Pomurec.com, Facebook

Velikonočno pokanje je v Prlekiji in Prekmurju stoletja star običaj, ki ga domačini ohranjajo kot del prazničnega dogajanja. Ob letošnjem praznovaju pa so se oglasili mnogi, ki takšnega početja ne podpirajo.

Velikonočno pokanje – tradicija, stara več kot dve stoletji

Velikonočno pokanje ima korenine že v drugi polovici 18. stoletja in je v številnih krajih Pomurja še danes pomemben del praznovanja velike noči. Običaj je posebej razširjen v Prlekiji in Prekmurju, kjer domačini z glasnimi poki naznanijo prihod enega največjih krščanskih praznikov.

Najpogosteje se pokanje začne na veliko soboto zvečer in doseže vrhunec na velikonočno nedeljo zjutraj. V številnih vaseh se takrat zberejo domačini, ki s pokanjem poskrbijo za glasen začetek prazničnega dne.

V preteklosti so verjeli, da hrup odganja zle duhove in prinaša dobro letino, danes pa tradicija predstavlja predvsem druženje in ohranjanje kulturne dediščine.

Kako nastane značilen pok, ki odmeva čez polja

Za pokanje domačini uporabljajo različne metode. Ena najbolj razširjenih je uporaba kalcijevega karbida in vode. Košček karbida položijo v kovinsko posodo, dodajo nekaj vode in jo tesno zaprejo.

Pri reakciji nastane plin acetilen, ki ga nato skozi majhno odprtino prižgejo. Sproži se močan pok, ki lahko odmeva daleč naokoli.

Možnarji ustvarijo najglasnejši pok

Bolj izkušeni strelci uporabljajo kovinske možnarje, napolnjene s smodnikom. Ti povzročijo globok in močan zvok, ki ga je v nekaterih krajih mogoče slišati tudi več kilometrov daleč.

V Pomurju se znanje o pokanju pogosto prenaša iz generacije v generacijo, zato mnogi domačini običaj razumejo kot pomemben del lokalne identitete.

Posnetek sprožil burno razpravo na spletu

Video posnetek iz Šalincev je na družbenih omrežjih sprožil številne odzive. Nekateri uporabniki menijo, da takšno pokanje povzroča nepotreben stres za živali in starejše ljudi.

Eden od komentarjev se ob prizoru sprašuje: "Ognjemeta za novo leto ne bi imeli zaradi ubogih psov, danes pa psi ne trpijo?"

Po drugi strani številni branijo tradicijo in poudarjajo, da gre za stoletni običaj, ki ga želijo ohraniti tudi prihodnje generacije. Posnetek, ki kroži po spletu, prikazuje prav takšen trenutek velikonočnega pokanja v Pomurju.

Velikonočno pokanje v Pomurju:

Tradicionalno pokanje ostaja del velikonočnih običajev

Velikonočno pokanje v Pomurju je primer običaja, ki se je skozi stoletja ohranil kot del lokalne kulture. Medtem ko nekateri opozarjajo na njegove negativne vplive, drugi poudarjajo pomen tradicije in skupnosti, ki jo takšni običaji povezujejo.

Razprava, ki jo je sprožil video posnetek iz Šalincev v občini Ljutomer, kaže, da imajo stare navade tudi danes pomembno mesto v javnem prostoru.