Članek
Slovenec je delavcem dal proste nedelje, zdaj ga napadajo! To je njegov odgovor...
Socialno omrežje Facebook je te dni obkrožil zapis dobrega delodajalca, ki je svojim zaposlenim dal proste nedelje in vse praznike. Ker se ukvarja s turizmom, pa njegove poteze niso odobravali vsi.
V preteklih dneh je bil namreč deležen številnih kritik, češ, da gostinci ob praznikih in nedeljah najbolj zaslužijo. Zdaj je pripravil dolg zapis, v katerem je svojo potezo objasnil, njegove besede pa bi si morala prebrati vsa Slovenija.
Njegov zapis vam prilagamo v izvorni obliki tako, kot ga je zapisal lastnik Gostilne Vovko iz Rateža pri Novem Mestu:
Spoštovane goste obveščamo, da smo se v Gostilni Vovko odločili še za eno spremembo in sicer za spremembo delovnega časa. Gostilno zaprli ob nedeljah in vseh praznikih, odprli pa bomo ob ponedeljkih, ko je delo bolj umirjeno. Večina gostov, ki spoštuje naše delo, to odločitev pozdravlja, vseeno pa bi rad napisal nekaj besed za tiste, ki morda te odločitve ne razumejo. Namreč, pojavlja se vprašanje:"Kaj pa je temu malemu Vovkotu? Ob nedeljah in praznikih pa gostinci vseeno najbolje zaslužijo! Ja, lahko se gre frajerja, ko so mu starši vse postavili". Takih in drugačnih teorij sem že vajen, tudi koža je postala sčasoma tako trda, kot na nogah. O nedeljskem in prazničnem zaslužku bi lahko razpravljal, pa raje ne. Gre za to, da smo pravočasno ugotovili, da s takim tempom v gostilni, kjer se trudimo za naše goste in kjer se trudimo s kuharijo, enostavno ne gre več. Zato sprememba. Z ženo naše delavce ceniva in spoštujeva, spoštovanja do njih učiva tudi najinih otrok. Ker sva oba navajena trdega dela, veva, kako naporno je delo kuharja, natakarja ali pa pomivalke. Nedeljski in praznični tempo počasi ubija delavce. Tega se zavedamo, vem, da se tega zaveda tudi večina mojih bližnjih gostinskih kolegov. Vprašanje je le, če imaš jajca za to in nekaj ukreneš. Kolega Marko Pavčnik je to naredil, pa še kdo drug. Tisti, ki ne bodo ničesar ukrenili, bodo prej ali slej pregoreli. Potem je prepozno.
Osnova gostilne kot je naša, je družina. Družina je prvo podjetje, potem gostilna. Ker brez družine ni uspeha v gostilni. Brez podpore družine, delo v gostinstvu nima smisla. Vendar si je treba delo prilagoditi tako, da je družina zadovoljna. Osebno si želiva, da najini otroci vedo, da je gostinstvo težak posel, vendar si lahko privoščiš tudi prostih dni, greš lahko na smučanje, na morje ali v hribe. V teh časih je to zelo pomembno. Upam, da se kasneje kdo od otrok odloči za nadaljevanje družinske tradicije, ne bom pa jezen, če bo obratno. Silil ne bom nikogar.
Gostinski delavci so pod velikim pritiskom. Delo, predvsem v kuhinji je zelo naporno, visoke temperature, težke posode, pritisk, ki ga čutijo ob velikem številu naročil, je naporen.
Foto: gostilna-vovko.si
Gostje? Seveda, bodo nekateri nezadovoljni, vendar vsi tisti, ki spoštujejo in cenijo naše delo, pozdravljajo te odločitve. Kdo pa si želi gledati tečnega in nejevoljnega gostilničarja? Normalen človek že ne. Tistim, ki pa uživajo in se naslajajo ob tem, ko gledajo gostinca, da se muči, pa se je bolje izogniti. Še nekaj, dragi kolegi, ob spremembah se dogaja to, da se najprej ljudje čudijo, od kje imaš jajca za spremembe? Če se ne boste spoštovali sami, vas tudi drugi ne bodo. Posledično pa tudi vaše delo ne bo spoštovano. Gostom je treba na nek primeren način pokazati, da spoštujemo naše delo in da spoštujemo naše zaposlene. Dober natakar ni butler, ampak je spoštovan gospod, ki bo poskrbel, da boste gostje v restavracijah in gostilnah zadovoljni.
Rezervacije? Rezervacije so v gostinstvu pomembne. O tem se je že dosti pisalo. Zaradi nerazumevanja nekaterih gostov, bi ponovil, zakaj vztrajamo pri rezervacijah. Ker je organizacija in razporeditev našega dela zelo pomembna. Če želimo, da ima rezultat našega dela efekt, je organizacija zelo pomembna. Res je, da imamo na vhodu napisano OBVEZNE REZERVACIJE. To pa ne pomeni, da ne vzamemo "gostov padalcev". Če ni pretiranega dela, jih vzamemo. Če opazimo, da naša ekipa pri 20 zahtevnih gostih, ki so takrat v gostilni, lahko "zaplava", potem si dovolimo, da gostov brez rezervacije ne sprejmemo. S tem ohranjamo kakovost našega dela, obenem pa imamo nadzor nad dogajanjem v hiši. Ne želimo si delati na "hojladri, hojladra". Kot včasih rečem, nismo pogruntali tople vode. Če to uspeva v Italiji, Avstriji, Franciji, Nemčiji in še kje v razvitem svetu, ne vem, zakaj ne bi v Sloveniji. Le pričeti je treba. Res, da je pri nas težje, vendar dragi gostinci, začeti je treba, ja! Gostinci moramo svoje goste počasi navajati na rezervacije. Poslovni svet že to sprejema, ostali pa gredo za njimi. Gost včasih ne razume, zakaj skupina 8 ljudi ne more jesti v tvoji gostilni, če pa vidijo, da je tam zadaj še nekaj prostih miz. Ja, res je, še nekaj prostih miz je tam, vendar mi s sodelavci ne zmoremo več, kot to, da delamo. Nismo roboti. Gostinski delavci smo osebe, ki imajo čustva, ki imajo glavo, ki naporno delajo, zato bo v Sloveniji potrebno razumeti, zakaj kronično primanjkuje osebja. Zato, ker je delo zelo zelo naporno, poklic pa ni spoštljiv. Obstajajo ljudje, ki ga spoštujejo, vendar obstaja še velika večina ljudi, ki misli, da je gostinski delavec v bistvu servis, ki mora poskrbeti, da gost takoj dobi svojo kavo, da gost takoj dobi svojo jed. Če nimate časa za kavo, je raje ne pijte. Če nimate časa za kosilo, potem raje zavijte v restavracijo s hitro prehrano ali pa na bencinsko črpalko, saj boste s tem najhitreje potešili "lakoto". So gostilne in so Gostilne. Potrebno po razločiti, kdaj je primeren trenutek za obisk restavracije s hitro prehrano, menze, restavracije, kjer strežejo hitre obroke (malice), kdaj pa zavijemo v gostilne, kjer vas strežejo tako, kot je nekoč opisal Ivo Andrić.
Alkohol, droge? Ja, ta je danes prisoten na eni in drugi strani šanka ali kuhinje. Mnogo gostinskih delavcev posega po njih, da premorejo pritisk. Ker nimajo prostih dni, da bi lahko odšli v hribe, ali pa bi se sproščali drugače. Prosti dnevi so pomembni! Opažam, da mnogi gostinski kolegi in vinarji, ki stremijo k "uspehu", na tej poti preskočijo nekatera poglavja, ki se jim reče, odnos v družini, odnos v podjetju. Ker so zaslepljeni z "uspehom". Da bodo v medijih, da bodo prepoznavni. Tistim, ki so do uspeha prišli s trdim delom, se bo zgodilo, da bodo tako ali drugače prišli v medije. Ne razumem tistih, ki se hvalijo s tem, koliko letalskih kart so kupili prejšnje leto. Koliko sejmov so obiskali? Na kolikih odprtih kuhinjah so bili? Ne razumem jih, saj pri nas ne premoremo toliko delovne moči, da bi bili na vseh koncih. Dan ima le 24 ur, teden le 7 dni. Ob takem tempu, ki si ga zadajo nekateri, bi nama zmanjkalo časa za družino in za naju. Zato si postavimo meje. Ker lažje funkcioniramo. Ker svojo družino vprašam, če so srečni in zadovoljni. Ker to šteje največ. Ne pa število letalskih kart, število pojavljanj v časopisih, in še kaj. Iskreno mislim, da je v veliko primerih to polnjenje svojega ega. Okoli njih pa pogorišče. Pa naj mi nekateri ne zamerijo, morda nisem mislil na njih.
V Gostilni Vovko svoj čas za goste odmerimo v gostilni. Smo majhna ekipa, zato nimamo časa hoditi na vse dogodke, na katere nas vabijo. Ker razmišljamo o tem, da ne bi pregoreli, saj bomo morali čez dvajset let še vedno delati na Ratežu. Ta gostilna je tu že 41 let. In upam, da bo še dolgo.
Gostinstvo v Sloveniji? Gostinstvo v Sloveniji je na velikem razpotju. Po mojem mnenju se bodo v letu ali dveh morale zgoditi velike spremembe, kar se tiče urnikov, cen, gostinske kulture, odnos med gostinci.... Tisti, ki ste v gostinstvu s srcem in glavo, že veste, kaj govorim. Pri nas se prilagajamo prihodnosti, ker ostati v preteklosti nima smisla. So pa spremembe v začetku vedno zahtevne.
Oče mi je 14 dni pred smrtjo rekel v bolnišnici: "Rok, "merkajta" z Manco nase in na otroke. Ne delajta enako, kot sva midva z Marino (mojo pokojno mamo). To mi je izrekel človek, ki je bil velik garač. Vedel je, da ne delata prav, ampak nista mogla iz svoje kože. S temi besedami mi je naredil veliko uslugo. Brez slabe vesti zapiramo nedelje. Vse tiste, ki jim to ne bo všeč, pa vabim, da za dan ali dva postanete naš sodelavec.
Vsem tistim, ki boste našo odločitev razumeli, se zahvaljujem, tiste, ki pa jim bo to povzročalo nejevoljo, pa vabim, da za dan ali dva postanete naš sodelavec.
Vem, da bo ob mojem zapisu nekaj ljudi jeznih, vendar sem zapisal iskreno, kar mislim, saj smo iskreni tudi pri svojem delu in doma.
Avtor zapisa: Rok Vovko, Gostilna Vovko
Se tudi vi strinjate z besedami, ki jih je na spletu delil lastnik omenjene gostilne? Delimo njegov zapis še naprej, da obkroži Slovenijo ter da misliti tudi številnim drugim delodajalcem, ki pridne slovenske delavce z delom ženejo ob vsakem prazniku in ob vseh nedeljah.
V preteklih dneh je bil namreč deležen številnih kritik, češ, da gostinci ob praznikih in nedeljah najbolj zaslužijo. Zdaj je pripravil dolg zapis, v katerem je svojo potezo objasnil, njegove besede pa bi si morala prebrati vsa Slovenija.
Njegov zapis vam prilagamo v izvorni obliki tako, kot ga je zapisal lastnik Gostilne Vovko iz Rateža pri Novem Mestu:
Spoštovane goste obveščamo, da smo se v Gostilni Vovko odločili še za eno spremembo in sicer za spremembo delovnega časa. Gostilno zaprli ob nedeljah in vseh praznikih, odprli pa bomo ob ponedeljkih, ko je delo bolj umirjeno. Večina gostov, ki spoštuje naše delo, to odločitev pozdravlja, vseeno pa bi rad napisal nekaj besed za tiste, ki morda te odločitve ne razumejo. Namreč, pojavlja se vprašanje:"Kaj pa je temu malemu Vovkotu? Ob nedeljah in praznikih pa gostinci vseeno najbolje zaslužijo! Ja, lahko se gre frajerja, ko so mu starši vse postavili". Takih in drugačnih teorij sem že vajen, tudi koža je postala sčasoma tako trda, kot na nogah. O nedeljskem in prazničnem zaslužku bi lahko razpravljal, pa raje ne. Gre za to, da smo pravočasno ugotovili, da s takim tempom v gostilni, kjer se trudimo za naše goste in kjer se trudimo s kuharijo, enostavno ne gre več. Zato sprememba. Z ženo naše delavce ceniva in spoštujeva, spoštovanja do njih učiva tudi najinih otrok. Ker sva oba navajena trdega dela, veva, kako naporno je delo kuharja, natakarja ali pa pomivalke. Nedeljski in praznični tempo počasi ubija delavce. Tega se zavedamo, vem, da se tega zaveda tudi večina mojih bližnjih gostinskih kolegov. Vprašanje je le, če imaš jajca za to in nekaj ukreneš. Kolega Marko Pavčnik je to naredil, pa še kdo drug. Tisti, ki ne bodo ničesar ukrenili, bodo prej ali slej pregoreli. Potem je prepozno.
Osnova gostilne kot je naša, je družina. Družina je prvo podjetje, potem gostilna. Ker brez družine ni uspeha v gostilni. Brez podpore družine, delo v gostinstvu nima smisla. Vendar si je treba delo prilagoditi tako, da je družina zadovoljna. Osebno si želiva, da najini otroci vedo, da je gostinstvo težak posel, vendar si lahko privoščiš tudi prostih dni, greš lahko na smučanje, na morje ali v hribe. V teh časih je to zelo pomembno. Upam, da se kasneje kdo od otrok odloči za nadaljevanje družinske tradicije, ne bom pa jezen, če bo obratno. Silil ne bom nikogar.
Gostinski delavci so pod velikim pritiskom. Delo, predvsem v kuhinji je zelo naporno, visoke temperature, težke posode, pritisk, ki ga čutijo ob velikem številu naročil, je naporen.
Mi smo temu pritisku začeli izogibati že pred časom, z zaprtjem ob nedeljah in praznikih je narejen dodaten korak. Klima v podjetju je zelo pomembna. Zato sem ponosen na najine sodelavce, ponosen sem na Manco, da nam uspeva ohranjati prijetno delovno okolje. To ne pomeni, da ne pride do konfliktov. Seveda občasno prihaja, vendar je občutek dobre klime neprecenljiv. Naši sodelavci so zelo delavni in pomembno je, da bodo v službi tudi zadovoljni. S spremembami smo se začeli ukvarjati pred nekaj leti. Korak po korak. In čutimo, da delamo pravilno. Ker danes opažam, da nekateri gostinski kolegii ne premorejo moči, da storijo spremembo in vztrajajo na načinu dela izpred 20 ali 30 let. Ker jih je strah, kaj se bo zgodilo? Nič takega, kar ne bi zmogli. Ker najhujše se Vam dogaja sedaj, ko ne ukrenete ničesar. S tem ne delate usluge sebi, ne sodelavcem. Dragi kolegi, lažje vam bo, če boste že danes začeli s spremembami!
Foto: gostilna-vovko.si
Gostje? Seveda, bodo nekateri nezadovoljni, vendar vsi tisti, ki spoštujejo in cenijo naše delo, pozdravljajo te odločitve. Kdo pa si želi gledati tečnega in nejevoljnega gostilničarja? Normalen človek že ne. Tistim, ki pa uživajo in se naslajajo ob tem, ko gledajo gostinca, da se muči, pa se je bolje izogniti. Še nekaj, dragi kolegi, ob spremembah se dogaja to, da se najprej ljudje čudijo, od kje imaš jajca za spremembe? Če se ne boste spoštovali sami, vas tudi drugi ne bodo. Posledično pa tudi vaše delo ne bo spoštovano. Gostom je treba na nek primeren način pokazati, da spoštujemo naše delo in da spoštujemo naše zaposlene. Dober natakar ni butler, ampak je spoštovan gospod, ki bo poskrbel, da boste gostje v restavracijah in gostilnah zadovoljni.
Rezervacije? Rezervacije so v gostinstvu pomembne. O tem se je že dosti pisalo. Zaradi nerazumevanja nekaterih gostov, bi ponovil, zakaj vztrajamo pri rezervacijah. Ker je organizacija in razporeditev našega dela zelo pomembna. Če želimo, da ima rezultat našega dela efekt, je organizacija zelo pomembna. Res je, da imamo na vhodu napisano OBVEZNE REZERVACIJE. To pa ne pomeni, da ne vzamemo "gostov padalcev". Če ni pretiranega dela, jih vzamemo. Če opazimo, da naša ekipa pri 20 zahtevnih gostih, ki so takrat v gostilni, lahko "zaplava", potem si dovolimo, da gostov brez rezervacije ne sprejmemo. S tem ohranjamo kakovost našega dela, obenem pa imamo nadzor nad dogajanjem v hiši. Ne želimo si delati na "hojladri, hojladra". Kot včasih rečem, nismo pogruntali tople vode. Če to uspeva v Italiji, Avstriji, Franciji, Nemčiji in še kje v razvitem svetu, ne vem, zakaj ne bi v Sloveniji. Le pričeti je treba. Res, da je pri nas težje, vendar dragi gostinci, začeti je treba, ja! Gostinci moramo svoje goste počasi navajati na rezervacije. Poslovni svet že to sprejema, ostali pa gredo za njimi. Gost včasih ne razume, zakaj skupina 8 ljudi ne more jesti v tvoji gostilni, če pa vidijo, da je tam zadaj še nekaj prostih miz. Ja, res je, še nekaj prostih miz je tam, vendar mi s sodelavci ne zmoremo več, kot to, da delamo. Nismo roboti. Gostinski delavci smo osebe, ki imajo čustva, ki imajo glavo, ki naporno delajo, zato bo v Sloveniji potrebno razumeti, zakaj kronično primanjkuje osebja. Zato, ker je delo zelo zelo naporno, poklic pa ni spoštljiv. Obstajajo ljudje, ki ga spoštujejo, vendar obstaja še velika večina ljudi, ki misli, da je gostinski delavec v bistvu servis, ki mora poskrbeti, da gost takoj dobi svojo kavo, da gost takoj dobi svojo jed. Če nimate časa za kavo, je raje ne pijte. Če nimate časa za kosilo, potem raje zavijte v restavracijo s hitro prehrano ali pa na bencinsko črpalko, saj boste s tem najhitreje potešili "lakoto". So gostilne in so Gostilne. Potrebno po razločiti, kdaj je primeren trenutek za obisk restavracije s hitro prehrano, menze, restavracije, kjer strežejo hitre obroke (malice), kdaj pa zavijemo v gostilne, kjer vas strežejo tako, kot je nekoč opisal Ivo Andrić.
Alkohol, droge? Ja, ta je danes prisoten na eni in drugi strani šanka ali kuhinje. Mnogo gostinskih delavcev posega po njih, da premorejo pritisk. Ker nimajo prostih dni, da bi lahko odšli v hribe, ali pa bi se sproščali drugače. Prosti dnevi so pomembni! Opažam, da mnogi gostinski kolegi in vinarji, ki stremijo k "uspehu", na tej poti preskočijo nekatera poglavja, ki se jim reče, odnos v družini, odnos v podjetju. Ker so zaslepljeni z "uspehom". Da bodo v medijih, da bodo prepoznavni. Tistim, ki so do uspeha prišli s trdim delom, se bo zgodilo, da bodo tako ali drugače prišli v medije. Ne razumem tistih, ki se hvalijo s tem, koliko letalskih kart so kupili prejšnje leto. Koliko sejmov so obiskali? Na kolikih odprtih kuhinjah so bili? Ne razumem jih, saj pri nas ne premoremo toliko delovne moči, da bi bili na vseh koncih. Dan ima le 24 ur, teden le 7 dni. Ob takem tempu, ki si ga zadajo nekateri, bi nama zmanjkalo časa za družino in za naju. Zato si postavimo meje. Ker lažje funkcioniramo. Ker svojo družino vprašam, če so srečni in zadovoljni. Ker to šteje največ. Ne pa število letalskih kart, število pojavljanj v časopisih, in še kaj. Iskreno mislim, da je v veliko primerih to polnjenje svojega ega. Okoli njih pa pogorišče. Pa naj mi nekateri ne zamerijo, morda nisem mislil na njih.
V Gostilni Vovko svoj čas za goste odmerimo v gostilni. Smo majhna ekipa, zato nimamo časa hoditi na vse dogodke, na katere nas vabijo. Ker razmišljamo o tem, da ne bi pregoreli, saj bomo morali čez dvajset let še vedno delati na Ratežu. Ta gostilna je tu že 41 let. In upam, da bo še dolgo.
Gostinstvo v Sloveniji? Gostinstvo v Sloveniji je na velikem razpotju. Po mojem mnenju se bodo v letu ali dveh morale zgoditi velike spremembe, kar se tiče urnikov, cen, gostinske kulture, odnos med gostinci.... Tisti, ki ste v gostinstvu s srcem in glavo, že veste, kaj govorim. Pri nas se prilagajamo prihodnosti, ker ostati v preteklosti nima smisla. So pa spremembe v začetku vedno zahtevne.
Oče mi je 14 dni pred smrtjo rekel v bolnišnici: "Rok, "merkajta" z Manco nase in na otroke. Ne delajta enako, kot sva midva z Marino (mojo pokojno mamo). To mi je izrekel človek, ki je bil velik garač. Vedel je, da ne delata prav, ampak nista mogla iz svoje kože. S temi besedami mi je naredil veliko uslugo. Brez slabe vesti zapiramo nedelje. Vse tiste, ki jim to ne bo všeč, pa vabim, da za dan ali dva postanete naš sodelavec.
Vsem tistim, ki boste našo odločitev razumeli, se zahvaljujem, tiste, ki pa jim bo to povzročalo nejevoljo, pa vabim, da za dan ali dva postanete naš sodelavec.
Vem, da bo ob mojem zapisu nekaj ljudi jeznih, vendar sem zapisal iskreno, kar mislim, saj smo iskreni tudi pri svojem delu in doma.
Avtor zapisa: Rok Vovko, Gostilna Vovko
Se tudi vi strinjate z besedami, ki jih je na spletu delil lastnik omenjene gostilne? Delimo njegov zapis še naprej, da obkroži Slovenijo ter da misliti tudi številnim drugim delodajalcem, ki pridne slovenske delavce z delom ženejo ob vsakem prazniku in ob vseh nedeljah.
