Kul
Slovenec plezal na zaledenel stolp: »Brez signala lahko ostane cela dolina«
Ob obilnem sneženju in temperaturah pod lediščem je pretekli četrtek na Javorniku nastal izjemen posnetek, ki razkriva manj znano, a ključno delo za delovanje mobilnega omrežja.
Klemen Štular
Telekomunikacijski tehnik in plezalec Klemen Štular je namreč očistil antene in opremo na povsem zaledenelem telekomunikacijskem stolpu, izjemen prizor pa so posneli tudi z dronom.
Takšna čiščenja niso kratka ali preprosta. Kot je za Klip.si pojasnil Štular, celoten poseg traja med šest in deset ur, v kar je vključena vožnja, dostop do lokacije in samo čiščenje.
Pogosto v snegu in žledu do stolpa ni mogoče dostopati z vozilom, zato se del poti opravi peš ali s turnimi smučmi – včasih že sam dostop traja tudi več kot tri ure. Zgolj čiščenje stolpa oz. zaledenele in zasnežene ključne opreme pa ponavadi traja do dve uri.
Led sam po sebi sicer ne ogroža stabilnosti stolpa, a predstavlja resno težavo za delovanje omrežja. Telekomunikacijski stolpi so med seboj povezani s tako imenovanimi PTP (point-to-point oz. od točke do točke, op. a.) povezavami, ki delujejo kot izjemno natančen "laserski snop". Če se zaradi ledu prekine ena ključna povezava, lahko brez mobilnega signala ostane cela veriga baznih postaj, kar pomeni, da signal izgine tudi v celotni dolini.
"In če zaradi ledu pade prva povezava v verigi, je lahko brez mobilnega signala tudi cela dolina, saj ostali stolpi ne morejo komunicirati s centralo," je za Klip.si razložil Štular. Ker so takšne lokacije pogosto na višjih nadmorskih višinah, bi lahko trajalo tudi več dni ali tednov, da bi se gmota ledu ob nizkih temperaturah stalila, zato je pravočasno čiščenje nujno.
Led zajame tudi celoten stolp | Klemen Štular
Štular delo t. i. riggerja oz. vzdrževalca telekomunikacijskih stolpov opravlja že enajst let in pravi, da ga ženejo izzivi in ekstremne razmere. Sam skupaj z ekipo pokriva celotno Slovenijo, bazne postaje pa segajo od Alp pa vse do morja. Čeprav delo zahteva veliko previdnosti – zlasti zaradi nevarnosti padajočega ledu – poudarja, da tveganja zmanjšujejo s pravilnim časom posega, ko so temperature še pod lediščem. Med najbolj zahtevna in nevarna območja našteva Nanos, Kum in Uršljo Goro.
Ekstremne razmere na stolpu | Klemen Štular
Posnetek z Javornika tako razkriva, koliko znanja, izkušenj in fizičnega napora je potrebnega, da mobilni signal nemoteno deluje tudi v najtežjih zimskih razmerah.
Posnetek čiščenja stolpa na Javorniku:
Klemen Štular
Telekomunikacijski tehnik in plezalec Klemen Štular je namreč očistil antene in opremo na povsem zaledenelem telekomunikacijskem stolpu, izjemen prizor pa so posneli tudi z dronom.
Takšen poseg traja do 10 ur
Takšna čiščenja niso kratka ali preprosta. Kot je za Klip.si pojasnil Štular, celoten poseg traja med šest in deset ur, v kar je vključena vožnja, dostop do lokacije in samo čiščenje.
Pogosto v snegu in žledu do stolpa ni mogoče dostopati z vozilom, zato se del poti opravi peš ali s turnimi smučmi – včasih že sam dostop traja tudi več kot tri ure. Zgolj čiščenje stolpa oz. zaledenele in zasnežene ključne opreme pa ponavadi traja do dve uri.
Brez signala lahko ostane celotna dolina
Led sam po sebi sicer ne ogroža stabilnosti stolpa, a predstavlja resno težavo za delovanje omrežja. Telekomunikacijski stolpi so med seboj povezani s tako imenovanimi PTP (point-to-point oz. od točke do točke, op. a.) povezavami, ki delujejo kot izjemno natančen "laserski snop". Če se zaradi ledu prekine ena ključna povezava, lahko brez mobilnega signala ostane cela veriga baznih postaj, kar pomeni, da signal izgine tudi v celotni dolini.
"In če zaradi ledu pade prva povezava v verigi, je lahko brez mobilnega signala tudi cela dolina, saj ostali stolpi ne morejo komunicirati s centralo," je za Klip.si razložil Štular. Ker so takšne lokacije pogosto na višjih nadmorskih višinah, bi lahko trajalo tudi več dni ali tednov, da bi se gmota ledu ob nizkih temperaturah stalila, zato je pravočasno čiščenje nujno.
Led zajame tudi celoten stolp | Klemen Štular
Klemna pri delu ženejo izzivi in ekstrem
Štular delo t. i. riggerja oz. vzdrževalca telekomunikacijskih stolpov opravlja že enajst let in pravi, da ga ženejo izzivi in ekstremne razmere. Sam skupaj z ekipo pokriva celotno Slovenijo, bazne postaje pa segajo od Alp pa vse do morja. Čeprav delo zahteva veliko previdnosti – zlasti zaradi nevarnosti padajočega ledu – poudarja, da tveganja zmanjšujejo s pravilnim časom posega, ko so temperature še pod lediščem. Med najbolj zahtevna in nevarna območja našteva Nanos, Kum in Uršljo Goro.
Ekstremne razmere na stolpu | Klemen Štular
Posnetek z Javornika tako razkriva, koliko znanja, izkušenj in fizičnega napora je potrebnega, da mobilni signal nemoteno deluje tudi v najtežjih zimskih razmerah.
Posnetek čiščenja stolpa na Javorniku:
Vir: Klemen Štular | Klip.si
