Članek
Srce parajoči zapis slovenske novinarke: "Ne hvala! To ne more biti moja država!"
Vsi vemo, da veliko število slovenskih upokojencev živi na pragu revščine. Številni si le stežka privoščijo osnovne življenjske potrebščine, o tem pa se je na lastne oči prepričala tudi novinarka iz nacionalne televizije RTV Slovenija Eugenija Carl.
Ko je nakupovala v eni izmed trgovin, je naletela na starejšo gospo, ki ni imela niti denarja za kruh in mleko.
Novinarka je po prigodi med prijatelje in mnoge sledilce delila ganljiv zapis, zgodba pa je mnoge zadela v srce.
Njen zapis objavljamo v celoti tako, kot ga je delila na Facebook omrežju:
»'Gospa, kartica ne prime, imate kaj gotovine?' slišim med police. Pri blagajni stoji majhna, drobna ženička. Nima. Ne enega ne drugega. Reče, da bo šla jutri vprašat na banko, kaj je s kartico.
Eugenija Carl, Facebook
Medtem trgovka odnaša skromno vsebino košarice nazaj na police. Starka s sklonjenimi rameni odhaja iz trgovine. Pustim vse, stečem za njo. Gospa, zakaj niste mogli plačati, kaj je narobe, vam lahko pomagam?
Kartica, pravi. Pa imam denar, veste, bom že jutri. Nima ga in sram jo je. Čutim zadrego. Zanima me, kaj je hotela kupiti. Kruh in mleko, odgovori. Imate kaj doma za jest? Ne, bom danes pač brez. Ste kaj jedli danes? Bolj malo. Pridite, jo primem pod roko, greva not in boste vzeli vse, kar ste se namenili kupiti in še več. Oblijejo jo solze. Pove, da je delala celo življenje, a s penzijo... saj veste stroški, sama sem... Sprašuje, kako mi bo povrnila. Ne boste, ni potrebno.
Najejte se, mislila bom na vas, ji rečem, ko me hvaležno gleda.
Gledam za drobno, sključeno. postavo. Težko zadržujem solze. Žalosti in besa. Kako je kaj takega mogoče. Da so stari ljudje odvisni od sočutja mimoidočih, da se prepiramo o tem, ali jim bomo trikrat ali štirikrat menjali plenico... Medtem pa lidie glavine ..., medtem pa država z neznosno lahkostjo vrže 30 mio v meglen inštitut, medtem pa...
Ne, hvala! To ne more biti moja država!«
Vir zapisa: Eugenija Carl, Facebook
Ko je nakupovala v eni izmed trgovin, je naletela na starejšo gospo, ki ni imela niti denarja za kruh in mleko.
Novinarka je po prigodi med prijatelje in mnoge sledilce delila ganljiv zapis, zgodba pa je mnoge zadela v srce.
Njen zapis objavljamo v celoti tako, kot ga je delila na Facebook omrežju:
»'Gospa, kartica ne prime, imate kaj gotovine?' slišim med police. Pri blagajni stoji majhna, drobna ženička. Nima. Ne enega ne drugega. Reče, da bo šla jutri vprašat na banko, kaj je s kartico.
Eugenija Carl, Facebook
Medtem trgovka odnaša skromno vsebino košarice nazaj na police. Starka s sklonjenimi rameni odhaja iz trgovine. Pustim vse, stečem za njo. Gospa, zakaj niste mogli plačati, kaj je narobe, vam lahko pomagam?
Kartica, pravi. Pa imam denar, veste, bom že jutri. Nima ga in sram jo je. Čutim zadrego. Zanima me, kaj je hotela kupiti. Kruh in mleko, odgovori. Imate kaj doma za jest? Ne, bom danes pač brez. Ste kaj jedli danes? Bolj malo. Pridite, jo primem pod roko, greva not in boste vzeli vse, kar ste se namenili kupiti in še več. Oblijejo jo solze. Pove, da je delala celo življenje, a s penzijo... saj veste stroški, sama sem... Sprašuje, kako mi bo povrnila. Ne boste, ni potrebno.
Najejte se, mislila bom na vas, ji rečem, ko me hvaležno gleda.
Gledam za drobno, sključeno. postavo. Težko zadržujem solze. Žalosti in besa. Kako je kaj takega mogoče. Da so stari ljudje odvisni od sočutja mimoidočih, da se prepiramo o tem, ali jim bomo trikrat ali štirikrat menjali plenico... Medtem pa lidie glavine ..., medtem pa država z neznosno lahkostjo vrže 30 mio v meglen inštitut, medtem pa...
Ne, hvala! To ne more biti moja država!«
Vir zapisa: Eugenija Carl, Facebook
