Svet bo dobil nov zemljevid sveta: Tako velika je v resnici Afrika
Podoba sveta, ki jo poznamo iz šolskih učbenikov, atlasov in številnih digitalnih zemljevidov, bi se lahko v prihodnje precej spremenila.
Generalna skupščina Združenih narodov je s 164 glasovi za podprla resolucijo Correct the Map oziroma Popravimo zemljevid, katere cilj je postopna uvedba pravičnega zemljevida sveta.
(simbolična ilustracija ustvarjena z umetno inteligenco)
Razlog za pobudo je predvsem v velikih razlikah med tem, kako so celine prikazane na zemljevidu, in njihovo dejansko površino.
Mercatorjeva projekcija je nastala leta 1569 in je bila zasnovana predvsem za pomorsko navigacijo. Pri tem zelo dobro ohranja smeri, vendar močno popači velikost območij, zlasti bližje severnemu in južnemu polu.
Zakaj je Afrika na Mercatorjevem zemljevidu videti tako majhna?
Eden najbolj očitnih primerov je primerjava Afrike in Grenlandije. Na klasičnem zemljevidu sta lahko videti približno enako veliki, čeprav je Afrika v resnici približno 14-krat večja od Grenlandije.
Podobno so na severu močno povečane tudi druge države in območja, medtem ko so območja ob ekvatorju prikazana precej manjša.
Projekcija Equal Earth je bila zasnovana prav z namenom bolj realističnega prikaza površin celin. Pri njej so razmerja med velikostmi območij precej bližje dejanskemu stanju, zato Afrika, Južna Amerika in druge ekvatorialne regije dobijo na zemljevidu bistveno bolj sorazmeren videz.
CorrectTheMap
Pobuda za drugačno dojemanje sveta
Zagovorniki spremembe, ki jo je vodil Togo ob podpori Afriške unije, opozarjajo tudi na širši pomen zemljevidov. Če so določene celine zaradi projekcije desetletja videti manjše, lahko to vpliva na podzavestno dojemanje njihovega pomena, gospodarske teže in položaja v svetu.
Resolucija sicer ni pravno zavezujoča in ne pomeni prepovedi Mercatorjeve projekcije. Ta bo še naprej uporabna tam, kjer je njena zasnova smiselna, predvsem pri navigaciji.
Kako izgleda pravičen zemljevid sveta.
ZDA edine glasovale proti
Za resolucijo je glasovala velika večina držav, medtem ko so bile ZDA edina država, ki je glasovala proti. Ameriška stran je pobudo označila za nepotrebno in ideološko obarvano. Šest držav se je glasovanja vzdržalo, med njimi Ukrajina in Srbija.
Če bo pobuda dobila širšo podporo, bi lahko v prihodnjih letih vse več šol, medijev in drugih uporabnikov zemljevidov posegalo po projekcijah, ki bolj verodostojno prikazujejo velikost sveta.
