Narava
VIDEO: Severni sij nad Slovenijo: Nebo se je obarvalo v rdečo barvo!
Včeraj so v večernih urah v več krajih po Sloveniji opazili severni sij, ki je posledica sončeve geomagnetne nevihte.
Omenjen pojav se zgodi takrat, ko ob sončevih izbruhih električno nabiti delci poletijo proti Zemlji s hitrostjo do 72 milijonov kilometrov na uro, ob stiku z našim ozračjem pa reagirajo ter posledično zažarijo.
Pretekli petek so astronomi zaznali močan sončev izbruh, zaradi česar so napovedali, da bo tudi v naših krajih po vsej verjetnosti videti severni sij. O omenjenem pojavu so sinoči poročali iz okolice Murske Sobote, Trebnjega, Bleda, Šentjurja pri Celju, Ljutomera, Ljubljane in mnogih drugih krajev.
Anže Kolarič, Facebook
Marac Gin, Facebook
Severni sij ali avrora je sijaj vidne svetlobe v zgornjih delih ozračja, viden ponoči. Po navadi je zelene ali rdeče barve. Ta naravni pojav je aurora borealis ali severni sij verjetno poimenoval francoski astronom Pierre Gassendi leta 1621 po rimski boginji jutranje zarje Avrori.
V tem letu je na površju Sonca povečano število izbruhov in neviht, saj omenjena zvezda zaključuje svoj cikel, ki se zgodi vsakih 11 let. Ob tem menja strani svojega južnega in severnega pola, zaradi večjega števila neviht pa se v vesolje spusti ogromna količina ionov. Ko ioni zadenejo ob Zemljino atmosfero, ta zaradi dušika in kisika zažari v rumeno-oranžnih oziroma zeleno-modrih odtenkih.
Omenjen pojav se zgodi takrat, ko ob sončevih izbruhih električno nabiti delci poletijo proti Zemlji s hitrostjo do 72 milijonov kilometrov na uro, ob stiku z našim ozračjem pa reagirajo ter posledično zažarijo.
Pretekli petek so astronomi zaznali močan sončev izbruh, zaradi česar so napovedali, da bo tudi v naših krajih po vsej verjetnosti videti severni sij. O omenjenem pojavu so sinoči poročali iz okolice Murske Sobote, Trebnjega, Bleda, Šentjurja pri Celju, Ljutomera, Ljubljane in mnogih drugih krajev.
Anže Kolarič, Facebook
Marac Gin, Facebook
Severni sij ali avrora je sijaj vidne svetlobe v zgornjih delih ozračja, viden ponoči. Po navadi je zelene ali rdeče barve. Ta naravni pojav je aurora borealis ali severni sij verjetno poimenoval francoski astronom Pierre Gassendi leta 1621 po rimski boginji jutranje zarje Avrori.
V tem letu je na površju Sonca povečano število izbruhov in neviht, saj omenjena zvezda zaključuje svoj cikel, ki se zgodi vsakih 11 let. Ob tem menja strani svojega južnega in severnega pola, zaradi večjega števila neviht pa se v vesolje spusti ogromna količina ionov. Ko ioni zadenejo ob Zemljino atmosfero, ta zaradi dušika in kisika zažari v rumeno-oranžnih oziroma zeleno-modrih odtenkih.
