Aktualno
Zemljevid potresno ogroženih držav, Slovenija v celoti obarvana rdeče
Na družbenem omrežju Instagram je bil pred kratkim na strani Lingue Maps objavljen nov zemljevid Evrope, pri katerem so avtorji izpostavili oceno potresne ogroženosti posameznih območji.
Z najvišjo, rdečo barvo, je izpostavljena tudi celotna Slovenija, rdeče pa je obarvan večji del Balkana, kar pomeni območje visoke potresne ogroženosti.
Najvišja potresna ogroženost na stari celini po podatkih avtorjev velja za celotno Slovenijo, v rdečo je obarvan še jugozahodni del Hrvaške, večji del Bosne in Hercegovine, v celoti pa še Črna gora, Albanija, Kosovo in Severna Makedonija.
Lingue Maps, Instagram
Z najvišjo nevarnostjo so pričakovano označene tudi celotna Grčija, zahodni del Turčije in večji del Italije. Turčija v naši bližini velja za daleč najbolj ogroženo državo, saj leži na prehodu med anatolsko, arabsko in evrazijsko tektonsko ploščo, zaradi česar tam beležijo pogoste potrese z magnitudo višjo od 7.
Največja nevarnost v Evropi grozi Grčiji, ki leži na stičišču afriške in evrazijske plošče, sledijo ji Italija, Romunija in zahod Balkana. Vse omenjene države so na zemljevidu obarvane rdeče, kar po mnenju avtorjev pomeni območje visoke potresne ogroženosti.
Na omenjenem zemljevidu je v rdeče obarvana tudi celotna Slovenija, ki leži na stičišču manjše jadranske plošče in evrazijske plošče, zaradi česar so potresi del naravne zgodovine.
Najbolj ogrožena območja:
Pri nas sicer le redko beležimo močne potrese, vendar lahko kljub nižji magnitudi povzročijo zelo veliko gmotno škodo, ker so žarišča največkrat plitva in blizu poseljenih območij. Po ocenah strokovnjakov Slovenija spada med potresno srednje do visoko ogrožene države v Evropi.
Najhujši potres na območju današnje Slovenije so zabeležili 26. marca 1511, ko so se tla pri Idriji zatresla z magnitudo 6,9. Potresni sunki so prizadeli tudi številne sosednje države, najhuje pa je bila prizadeta prav Idrija, ki je bila skoraj v celoti porušena.
Uničujoč potres je povzročil rušenje gradov, cerkva in številnih vasi po Primorski, Goriški, Benečiji in Koroški. Med potresom se je zrušil hrib med Idrijo in Spodnjo Idrijo - plaz je zasul rečni tok, zaradi česar je reka poplavila mesto. V potresu je življenje izgubilo okoli 3000 ljudi.
Ljubljano je na velikonočno nedeljo 14. aprila 1895 prizadel močan potres z magnitudo 6,1, ki je terjal 21 smrtnih žrtev. Ker se je potres zgodil ob 23:17 po lokalnem času, je večina prebivalcev takrat že spala - tekom celotne noči so se vrstili močni potresni sunki, zaradi katerih so ljudje varnost poiskali v parkih in na trgih.
Potres je poškodoval okoli 10 odstotkov vseh zgradb v Ljubljani, ki so jih morali kasneje v večji meri porušiti. Gmotna škoda je bila velika, obdobje po potresu pa je poimenovano "preporod Ljubljane", ki je med temeljito obnovo povsem spremenilo izgled mesta.
Ljubljanski potres:
V preteklosti se je najhujši potres v Evropi zgodil v naši bližini leta 1908, ko so se 28. decembra tla na Siciliji zatresla z magnitudo 7,1 in največjo intenziteto Mercalli XI (ekstremno). Gre za najbolj uničujoč potres v Evropi, pri katerem sta bili popolnoma porušeni mesti Messina in Reggio di Calabria - po ocenah je potres terjal med 75.000 in 82.000 življenj. Ob potresu je regijo prizadel cunami z valovi, visokimi do 12 metrov.
Messinski potres:
Na območju Lizbone je 1. novembra 1755 prišlo do uničujočega potresa, ki je z magnitudo 7,7 terjal okoli 50.000 življenj. Iz zapisov je moč razbrati, da je potres porušil številne stavbe, v središču mesta so nastale 5 metrov široke razpoke - 40 minut po potresu je območje zajel cunami, ki je sprožil 15 metrov visoke valove. Mesto so zatem zajeli hudi požari, ki so trajali več dni in mesto spremenili v pekel. Mnogi ga opisujejo kot najslavnejši evropski potres, ki je vplival celo na politiko in filozofijo.
Lizbonski potres:
Z najvišjo, rdečo barvo, je izpostavljena tudi celotna Slovenija, rdeče pa je obarvan večji del Balkana, kar pomeni območje visoke potresne ogroženosti.
Najvišja potresna ogroženost na stari celini po podatkih avtorjev velja za celotno Slovenijo, v rdečo je obarvan še jugozahodni del Hrvaške, večji del Bosne in Hercegovine, v celoti pa še Črna gora, Albanija, Kosovo in Severna Makedonija.
Lingue Maps, Instagram
Najbolj ogrožene države v Evropi
Z najvišjo nevarnostjo so pričakovano označene tudi celotna Grčija, zahodni del Turčije in večji del Italije. Turčija v naši bližini velja za daleč najbolj ogroženo državo, saj leži na prehodu med anatolsko, arabsko in evrazijsko tektonsko ploščo, zaradi česar tam beležijo pogoste potrese z magnitudo višjo od 7.
Največja nevarnost v Evropi grozi Grčiji, ki leži na stičišču afriške in evrazijske plošče, sledijo ji Italija, Romunija in zahod Balkana. Vse omenjene države so na zemljevidu obarvane rdeče, kar po mnenju avtorjev pomeni območje visoke potresne ogroženosti.
Kako ogrožena je Slovenija?
Na omenjenem zemljevidu je v rdeče obarvana tudi celotna Slovenija, ki leži na stičišču manjše jadranske plošče in evrazijske plošče, zaradi česar so potresi del naravne zgodovine.
Najbolj ogrožena območja:
- Posočje (Bovec, Kobarid, Tolmin)
- Ljubljana in širša okolica
- Idrija - Cerkno - Vipavska dolina
- Krško - Brežice
- Celovška regija (proti Avstriji)
Pri nas sicer le redko beležimo močne potrese, vendar lahko kljub nižji magnitudi povzročijo zelo veliko gmotno škodo, ker so žarišča največkrat plitva in blizu poseljenih območij. Po ocenah strokovnjakov Slovenija spada med potresno srednje do visoko ogrožene države v Evropi.
Najhujši potresi v Sloveniji
Potres na Idrijskem leta 1511
Najhujši potres na območju današnje Slovenije so zabeležili 26. marca 1511, ko so se tla pri Idriji zatresla z magnitudo 6,9. Potresni sunki so prizadeli tudi številne sosednje države, najhuje pa je bila prizadeta prav Idrija, ki je bila skoraj v celoti porušena.
Uničujoč potres je povzročil rušenje gradov, cerkva in številnih vasi po Primorski, Goriški, Benečiji in Koroški. Med potresom se je zrušil hrib med Idrijo in Spodnjo Idrijo - plaz je zasul rečni tok, zaradi česar je reka poplavila mesto. V potresu je življenje izgubilo okoli 3000 ljudi.
Ljubljanski potres leta 1895
Ljubljano je na velikonočno nedeljo 14. aprila 1895 prizadel močan potres z magnitudo 6,1, ki je terjal 21 smrtnih žrtev. Ker se je potres zgodil ob 23:17 po lokalnem času, je večina prebivalcev takrat že spala - tekom celotne noči so se vrstili močni potresni sunki, zaradi katerih so ljudje varnost poiskali v parkih in na trgih.
Potres je poškodoval okoli 10 odstotkov vseh zgradb v Ljubljani, ki so jih morali kasneje v večji meri porušiti. Gmotna škoda je bila velika, obdobje po potresu pa je poimenovano "preporod Ljubljane", ki je med temeljito obnovo povsem spremenilo izgled mesta.
Ljubljanski potres:
Najhujši potresi v Evropi
Messinski potres leta 1908
V preteklosti se je najhujši potres v Evropi zgodil v naši bližini leta 1908, ko so se 28. decembra tla na Siciliji zatresla z magnitudo 7,1 in največjo intenziteto Mercalli XI (ekstremno). Gre za najbolj uničujoč potres v Evropi, pri katerem sta bili popolnoma porušeni mesti Messina in Reggio di Calabria - po ocenah je potres terjal med 75.000 in 82.000 življenj. Ob potresu je regijo prizadel cunami z valovi, visokimi do 12 metrov.
Messinski potres:
Lizbonski potres leta 1755
Na območju Lizbone je 1. novembra 1755 prišlo do uničujočega potresa, ki je z magnitudo 7,7 terjal okoli 50.000 življenj. Iz zapisov je moč razbrati, da je potres porušil številne stavbe, v središču mesta so nastale 5 metrov široke razpoke - 40 minut po potresu je območje zajel cunami, ki je sprožil 15 metrov visoke valove. Mesto so zatem zajeli hudi požari, ki so trajali več dni in mesto spremenili v pekel. Mnogi ga opisujejo kot najslavnejši evropski potres, ki je vplival celo na politiko in filozofijo.
Lizbonski potres:
