Žena pošlje moža na tržnico, naj kupi kilogram polžev, da bodo imeli za kosilo francosko specialiteto. Mož se odpravi na pot, vendar na poti iz tržnice sreča prijatelja, ki se že dolgo nista videla. Po kratkem pogovoru zavijeta v bližnjo gostilno in se ga napijeta. Pozno zvečer se mož z vrečko polžev vrne domov, pred vhodnimi vrati zloži polže na tla in pogumno pozvoni. Žena vsa razjarjena odpre vrata in še preden odpre usta, mož pogleda polže in reče: "No pojdite polžki moji, že tako smo pozni!"