Pingvin, ki je 32 let živel v Trstu: Ribiči so ga vsak dan hranili s sardelami

Pingvin Marko je bil ena najbolj nenavadnih in priljubljenih tržaških mestnih maskot, ki je v drugi polovici 20. stoletja postal del vsakdanjega življenja ob morju.

Afriški pingvin je med letoma 1953 in 1985 živel v tržaškem akvariju, vendar se njegovo življenje še zdaleč ni končalo za stenami akvarija.

Klip.si UI (simbolična fotografija ustvarjena z umetno inteligenco)

Marko se je sprehajal po nabrežju, kopal v morju, srečeval ribiče in otroke ter postal prava mestna znamenitost. Njegova zgodba je skozi desetletja prerasla v eno tistih mestnih pripovedi, ki se prenašajo iz generacije v generacijo.

Pingvin, ki je živel v Trstu

Marko je v Trst prispel maja 1953, ko je v tamkajšnje pristanišče priplula ladja Europa družbe Lloyd Triestino. Mornarji so pingvina rešili na skalnati obali v bližini Cape Towna v Južni Afriki.

Eden od častnikov, Pellegrino Bernich, se je nanj močno navezal, ga poimenoval Marko in ga pripeljal do Trsta, kjer ga je podaril tržaškemu akvariju.

Marko je hitro postal precej več kot običajen prebivalec akvarija. Po pripovedih iz tistega časa je imel možnost zapustiti svoj bazen in se pod nadzorom oskrbnikov odpraviti na sprehod po tržaškem nabrežju. Regionalobala.si sicer poroča, da se je pogosto sprehajal tudi brez spremstva – po ulicah Trsta naj bi tacal kar sam.

Najpogosteje se je zadrževal v okolici Rive in pomola Pescheria. Hodil je med ljudmi, se kopal v morju in se nato vračal proti akvariju.

Tržačani so ga dobro poznali, zato njegova prisotnost ni bila nič nenavadnega. Ribiči so mu metali sveže sardele, otroci so ga božali, fotografi pa so ga pogosto lovili v objektiv.

Marko je imel po pričevanjih tudi precej izrazit značaj. Sodobniki so ga opisovali kot pingvina, ki se je obnašal skoraj kot človek. Kot še poroča Regionalobala.si, naj bi ubogal predvsem svoja oskrbnika Alfreda Tremula in Pietra Contenta, do drugih pa je znal biti precej svojeglav.

Znal je tudi dobro poskrbeti zase

Njegova priljubljenost ni pomenila, da je bil vedno popolnoma ubogljiv. Marko naj bi znal celo hliniti šepanje, kadar je želel od ljudi izsiliti dodatno hrano ali pozornost. Če ga je kdo preveč nadlegoval, je znal uporabiti tudi svoj kljun.

V Trstu preživel kar 32 let

Marko je v Trstu ostal vse do leta 1985. V mestu je tako preživel kar 32 let, kar je za afriškega pingvina izjemna življenjska doba.

Prav ob njegovi smrti pa je sledil preobrat, ki je njegovo zgodbo naredilo še bolj nenavadno. Obdukcija je namreč pokazala, da Marko v resnici ni bil samec, temveč samica. Kljub temu je za več generacij Tržačanov za vedno ostala Marko.

Zgodba pingvina živi še danes

Spomin na nenavadnega pingvina v Trstu ni izginil. Njegova zgodba je postala del mestne folklore, pojavljala pa se je tudi v italijanskih šolskih učbenikih.

Septembra 2025 so njegov spomin v Trstu dodatno obeležili z bronastim kipom. Kipar Giorgio Delben je ustvaril skulpturo deklice, ki radovedno opazuje pingvina. Postavljena je bila v bližini nekdanje ribarnice, danes znane kot Salone degli Incanti, nedaleč od območja, kjer je Marko nekoč preživljal svoje dni.

Podoba je nastala po znameniti fotografiji Claudija Ernéja iz leta 1976 in tako povezuje dve obdobji Trsta – čas, ko je po mestu hodil pravi pingvin, in današnji čas, ko je od njega ostal predvsem spomin.