Članek
Boste na slovenski jezik gledali drugače? To so besede Primorca, ki jih morate prebrati!
Na Facebook socialnem omrežju je te dni zaokrožil zapis mladega Primorca, v katerem je povedal nekaj o naši neprecenljivi vrednosti - slovenskemu jeziku. Marko je pred meseci odpotoval v ZDA, šele tam pa zares spoznal, kakšno vrednost ima slovenščina. Njegov zapis je hitro obkrožil splet, mnogi se z njim do vsake pike strinjajo. Njegov opis objavljamo v celoti:
SLOVENŠČINA! Redko se zavedam s kako izredno lepim jezikom sem odraščal in preredko pomislim, kako ga uporabljam v vsakdanjem življenju. Kako speven in romantičen pravzaprav je. Popelje me lahko globlje, kot bi me lahko angleščina kadarkoli. Šele zdaj, ko postajam starejši, vedno bolj cenim naš jezik, našo kulturo - pa tudi če vključuje pijane vaške veselice - Cenim naše običaje in naš karakter. In mislim da je naš karakter dovolj čvrst, čeprav na prvi pogled izgleda kot da nimamo pravega razloga za slavje - povsod poslušaš pritoževanje ljudi na ulici, soseda ki se pizdi, kako so politiki vse pokradli, nevoščljivost, večno nerganje nad svojim življenjem in nad dejstvom, da kot narod nikoli nimamo usode v svojih rokah. Odkar so prvi Slovenci v srednjem veku videli padec svoje prve države - Karantanije, smo se močnejšim silam začeli enostavno podrejati. Nekako se je to izkazalo kot bolj učinkovita preživetvena taktika kot nekakšno upiranje z meči in vilami. Kakšni meči, kakšne vile, ti časi so mimo. Od tistega trenutka dalje, se Slovenci pretežno upiramo z narodno trmo.
Samo kimamo gospodarju in nato (kot Gollum) za njegovim hrbtom nergamo naprej. Ampak vselej v slovenščini. To je zanimivo. Mala Slovenščina je uspela preživeti številne velike imperije: Frankovsko cesarstvo, 500 letne turške vpade, Napoleonove vojske, Hitlerjevo okupacijo, komuniste v Jugoslaviji in preživela bo tudi sedanjo Evropsko unijo. Nikoli nas ni dovolj za frontalni napad (samo dva milijona) - Zato je naše največje orožje že 1000 let ravno jezik. Ena redkih stvari - Tudi v današnji Sloveniji - ki združuje narod. In cenim ljudi, posebej mladino, ki se v pogovoru poslužujejo slovenskih izrazov in to kljub temu, da so angleški prevodi zdaj morda bolj popularni.
V današnji dobi globalizacije bo naša naloga vedno težja. Jeziki se mešajo in vse bolj mamljivo postaja ideja, da bi enostavno postopoma začeli zamenjevati slovenščino za angleščino. Na žalost tudi sam podlegam temu. Toda iskreno mislim, da bomo tako kot velike svetovne imperije preživeli tudi velike svetovne jezike. Vedno se prebudimo ravno pravi čas in opozorimo nase, in mislim da se bomo podobno prebudili kmalu in se spet zavedali kako unikatni smo in kako lep jezik govorimo. Evo primer: naš izraz "Ljubim te" - bistveno močnejši od angleškega "I love you!". Tukaj v ZDA ta "I love you" govorijo vsaki budali, ki jo poznajo vsaj 5 minut, kar popolnoma razvrednoti pomen. Naši besedici pa imata neznansko bolj globoko vsebino. In pazi to!: slovenščina je takšna V CELOTI. Samo ponovno moramo spoznati njen čar. Bistra in strumna je kot Soča, razvejana kot krošnje dreves Kočevskega roga in bogata kot podzemni svet Krasa. Samo verjeti moramo vase. Biti ponosni nase in na svoj jezik.
Avtor: Marko Il Piccolodivano
SLOVENŠČINA! Redko se zavedam s kako izredno lepim jezikom sem odraščal in preredko pomislim, kako ga uporabljam v vsakdanjem življenju. Kako speven in romantičen pravzaprav je. Popelje me lahko globlje, kot bi me lahko angleščina kadarkoli. Šele zdaj, ko postajam starejši, vedno bolj cenim naš jezik, našo kulturo - pa tudi če vključuje pijane vaške veselice - Cenim naše običaje in naš karakter. In mislim da je naš karakter dovolj čvrst, čeprav na prvi pogled izgleda kot da nimamo pravega razloga za slavje - povsod poslušaš pritoževanje ljudi na ulici, soseda ki se pizdi, kako so politiki vse pokradli, nevoščljivost, večno nerganje nad svojim življenjem in nad dejstvom, da kot narod nikoli nimamo usode v svojih rokah. Odkar so prvi Slovenci v srednjem veku videli padec svoje prve države - Karantanije, smo se močnejšim silam začeli enostavno podrejati. Nekako se je to izkazalo kot bolj učinkovita preživetvena taktika kot nekakšno upiranje z meči in vilami. Kakšni meči, kakšne vile, ti časi so mimo. Od tistega trenutka dalje, se Slovenci pretežno upiramo z narodno trmo.
Samo kimamo gospodarju in nato (kot Gollum) za njegovim hrbtom nergamo naprej. Ampak vselej v slovenščini. To je zanimivo. Mala Slovenščina je uspela preživeti številne velike imperije: Frankovsko cesarstvo, 500 letne turške vpade, Napoleonove vojske, Hitlerjevo okupacijo, komuniste v Jugoslaviji in preživela bo tudi sedanjo Evropsko unijo. Nikoli nas ni dovolj za frontalni napad (samo dva milijona) - Zato je naše največje orožje že 1000 let ravno jezik. Ena redkih stvari - Tudi v današnji Sloveniji - ki združuje narod. In cenim ljudi, posebej mladino, ki se v pogovoru poslužujejo slovenskih izrazov in to kljub temu, da so angleški prevodi zdaj morda bolj popularni.
V današnji dobi globalizacije bo naša naloga vedno težja. Jeziki se mešajo in vse bolj mamljivo postaja ideja, da bi enostavno postopoma začeli zamenjevati slovenščino za angleščino. Na žalost tudi sam podlegam temu. Toda iskreno mislim, da bomo tako kot velike svetovne imperije preživeli tudi velike svetovne jezike. Vedno se prebudimo ravno pravi čas in opozorimo nase, in mislim da se bomo podobno prebudili kmalu in se spet zavedali kako unikatni smo in kako lep jezik govorimo. Evo primer: naš izraz "Ljubim te" - bistveno močnejši od angleškega "I love you!". Tukaj v ZDA ta "I love you" govorijo vsaki budali, ki jo poznajo vsaj 5 minut, kar popolnoma razvrednoti pomen. Naši besedici pa imata neznansko bolj globoko vsebino. In pazi to!: slovenščina je takšna V CELOTI. Samo ponovno moramo spoznati njen čar. Bistra in strumna je kot Soča, razvejana kot krošnje dreves Kočevskega roga in bogata kot podzemni svet Krasa. Samo verjeti moramo vase. Biti ponosni nase in na svoj jezik.
Avtor: Marko Il Piccolodivano
