Najmočnejši meteocunami na svetu: Velika poplava v Veli Luki, morje naraslo za 6 metrov
Pisal se je 21. junij 1978, ko se je v kraju Vela Luka na otoku Korčula zgodil zgodovinsko najmočnejši meteocunami na Jadranu, pa tudi širom sveta.
Katastrofalni dogodek, znan kot "Velika poplava v Veli Luki", je dosegel izjemne razsežnosti – morska gladina se je takrat dvignila za 6 metrov.
Klip.si | Simbolična fotografija
Meteocunami v Veli Luki leta 1978 v svetovni oceanografski literaturi velja za najmočnejši in najbolj silovit dokumentiran primer tega pojava na svetu.
Najhujši je bil 6-meterski val, ki je uničil 130 hiš in potopil 30 čolnov, ob ekstremnem pojavu pa je bil pravi čudež, da se je vse končalo brez smrtnih žrtev.
Najmočnejši meteocunami na svetu
21. junija 1978 so prebivalci slikovite Vele Luke na otoku Korčula doživeli izjemen in grozljiv dogodek, ki je močno presegel običajna lokalna nihanja gladine morja, na Hrvaškem znane tudi pod imenom šćiga.
Brez predhodnih vremenskih opozoril ali napovedanih vetrov se je v zgodnjih jutranjih urah morje nenadoma začelo dvigovati, prestopilo obalo ter vdrlo v mesto. Vrhunec dogajanja je kasneje dosegel val, visok kar 6 metrov, ki je opustošil obalno infrastrukturo, poplavil kleti, rušil zidove in nasedel številne ladje.
ResearchGate.net | Sebastià Monserrat
Nenavadni in siloviti valovi niso prizadeli le Vele Luke, temveč so beležili nenavadno nihanje morske gladine na obeh straneh Jadrana – tako na vzhodni kot na zahodni italijanski obali. Dokumentirano gre za najhujši meteocunami na celem svetu.
Velo Luko dosegel val, visok 6 metrov
Meteocunami je trajal celo dopoldne, najhujše nihanje pa je doseglo višino kar 6 metrov. Morje se je dramatično spustilo in znova dvignilo vsakih 20 minut, pri čemer je zalilo celotna pritličja hiš in nato znova razkrilo morsko dno.
Arhiv občine Vela Luka | Vladimir Stanišić
Domačini še danes poročajo, da je gladina morja med intervali tako upadla, da bi lahko peš prečkali zaliv z ene strani na drugo.
Najvišji val je mesto dosegel približno dve uri po začetku pojava – ker je zaliv pri Vela Luki na Korčuli ostal brez morja, je bila skupna višina uničujočega vala kar šest metrov. Na tamkajšnji šoli v Veli Luki še danes 175 centimetrov nad tlemi stoji napis, ki označuje višino vala.
Arhivski posnetki meteocunamija na Veli Luki, 21. junij 1978.
Kaj je 21. junija 1978 povzročilo meteocunami v Veliki Luki?
Ker tistega dne v Jadranskem morju niso zabeležili nobenega potresa, je dogodek med strokovnjaki sprožil številne dileme o njegovem izvoru. Skozi leta so se pojavile različne domneve, novejše študije in temeljita analiza vseh zbranih dokazov pa so prinesle jasnejše rezultate.
Ocenjena škoda je takrat znašala okoli 6,1 milijona evrov, kar je takrat predstavljalo četrtino letnega dohodka Korčule.
Glavni krivec se je skrival v ozračju. Znanstveniki kot glavni vzrok navajajo atmosfersko motnjo oziroma potujoče valove v ozračju, ki so uspeli resonančno prenesti energijo na morje.
Ta proces je sprožil nastanek dolgih valov, ki so udarili ob obalo in Veliki Luki prinesli najmočnejši dokumentiran meteorološki cunami.
Kako nastane meteocunami?
Meteocunami ali meteorološki cunami je val, ki je po lastnostih podoben cunamiju, vendar nastane zaradi dogajanja v ozračju.
Povzročijo ga hitre spremembe zračnega tlaka ob močnih nevihtah ali vremenskih frontah, ki potujejo v smeri in s hitrostjo morskih valov ter tako prenesejo energijo na morje. Val se ob približevanju obali še okrepi zaradi plitvega morja, zalivov in oblike obale.
