Posnetek, ki pretresa Slovenijo: Tako so delavce napadli na kmetiji Bobnar

Na kmetiji Bobnar v Spodnjem Brniku na skrivaj posneti video posnetki razkrivajo fizične napade in ustrahovanje tamkajšnjih delavcev iz Azije.

Razkritja odpirajo vprašanje o usodi tistih, ki so se za pot v Slovenijo globoko zadolžili, na naših tleh pa pristali v nevzdržnih razmerah.

Mladina, Facebook

Javnost pretresajo prizori, ki presegajo zgolj delovnopravne kršitve in posegajo na področje osnovnega človekovega dostojanstva.

To, kar se je sprva zdelo kot lanski upor izkoriščene delovne sile, je danes dobilo svojo vizualno potrditev v najhujši možni obliki.

Lani pisali predsednici, tožili o izkoriščanju

Ozadje zgodbe sega v lansko leto, ko so obupani delavci slovenski predsednici Nataši Pirc Musar poslali pismo z opozorilom na nevzdržno izkoriščanje.

Razkrili so, da opravijo tudi po 300 ur na mesec za mizerno plačilo 4 evre na uro, med delom pa jim odrekajo celo vodo in regres.

Še bolj grozljive so navedbe o bivanjskih razmerah. V majhni sobi nad skladiščem bencina in nafte naj bi stisnjeno spalo do 26 delavcev hkrati.

Večina teh delavcev je v Slovenijo prišla s težkim bremenom dolgov, ki so jih najeli v domovini, kar jih je pahnilo v položaj sodobnega suženjstva. Lastnik Bojan Bobnar očitke sicer zavrača, postopki na tožilstvu in inšpektoratu pa še vedno tečejo.

Delavci na skrivaj posneli fizično obračunavanje

Delavci so v strahu za lastno varnost skrivaj posneli trenutke, ko domnevno delovodja nad njimi izvaja fizično silo in izreka neposredne grožnje.

Posnetki, ki jih je danes objavila Mladina, prikazujejo surovo realnost v Spodnjem Brniku, kjer so tuji državljani postali žrtve nasilnega ravnanja.

Delavci so za zaprtimi vrati trpeli ustrahovanje in celo fizično nasilje, med snemanjem so jim izbili mobilni telefon. Agresija na tamkajšnjem posestvu kmetije priakzuje prizore, ki se v naši državi preprosto ne bi smeli odvijati.

Kdo bo zaščitil najšibkejše?

V kolikor se obtožbe na sodišču izkažejo za utemeljene, bomo priča enemu najhujših primerov sistemskega izkoriščanja tuje delovne sile v zgodovini samostojne države.

Razkritja iz Spodnjega Brnika ne zahtevajo le obsodbe posameznika, temveč korenit razmislek o tem, kako učinkovito sploh nadzorujemo pogoje tistih, ki prihajajo k nam z upanjem na boljše življenje.