To je pilot Darko, ki Slovenijo varuje pred točo: Heroj na štajerskem nebu
Ko se nad severovzhodno Slovenijo razvijejo siloviti nevihtni oblaki, večina pilotov takšne fronte na daleč obide.
Darko Kralj pa naredi prav nasprotno – vzleti in z enomotornim letalom Cessna 206 poleti naravnost proti nevihti, da bi zmanjšal možnost nastanka uničujoče toče, ki lahko v nekaj minutah uniči pridelek na tisočih hektarjih.
Katja Kokot, Facebook | Klip.si
Prav njegovo delo in delovanje slovenske letalske obrambe proti toči so v preteklem mesecu predstavili v posnetku, ki znova odpira razpravo o pomenu zaščite slovenskega kmetijstva.
Obisk na letališču v Skokah po uničujočih neurjih
Katja Kokot je skupaj z državnim svetnikom Antonom Medvedom obiskala športno letališče v Skokah pri Mariboru, kjer deluje Letalski center Maribor. Povod za obisk so bila nedavna neurja s točo, ki so ponekod skoraj povsem uničila letošnji pridelek.
Ob posnetku je zapisala, da sta želela iz prve roke izvedeti, kako poteka obramba proti toči in zakaj se v sosednji Avstriji že vrsto let uspešno poslužujejo več protitočnih letal.
Mariborski pilot Darko Kralj je javnost seznanil z delovanjem sistema in odgovoril na številna vprašanja. Slovenijo ob tem čaka še veliko dela, če želi učinkoviteje zaščititi domače kmetijstvo pred vse pogostejšimi vremenskimi ekstremi.
Darko Kralj opisal svoje delo, predstavil vizijo o protitočni obrambi v Sloveniji.
Darko Kralj nadaljuje delo, ki ga je začel njegov oče
Darko Kralj velja za eno najbolj prepoznavnih imen slovenske letalske obrambe proti toči. Kot vodja in pilot Letalskega centra Maribor že vrsto let sodeluje pri zaščiti severovzhodne Slovenije pred uničujočo točo.
Njegova zgodba je tesno povezana z očetom Francem Kraljem, ki velja za pionirja letalske obrambe proti toči pri nas. Prav on je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja po zgledu Avstrije v Slovenijo pripeljal koncept zasejevanja nevihtnih oblakov s srebrovim jodidom.
Darko je praktično odraščal na letališču. V pilotski kabini je prvič sedel že pri štirinajstih letih, pozneje pa nadaljeval očetovo poslanstvo in danes vodi eno najbolj zahtevnih letalskih nalog v Sloveniji.
Darko North East, Facebook
Da njegovo delo zahteva izjemen pogum, potrjuje tudi komentar pilota Vita Kranerja, ki je ob enem od posnetku zapisal:
"Hvala in kapo dol Darko. Mi ostali piloti na daleč bežimo od take fronte-pošasti. Za take manevre je potrebna velika mera samozavesti v svoje sposobnosti in sposobnosti letala, predvsem pa pogum."
Posnetek iz pilotske kabine Darka, ko pogumno leti proti nevihtnim oblakom.
Kako letalska obramba proti toči sploh deluje?
Ko meteorologi na radarjih zaznajo razvoj močnih nevihtnih celic z veliko količino vlage, dežurna ekipa vzleti z letalom in se približa nevihtnemu oblaku. V njem sprošča srebrov jodid, ki deluje kot dodatno kondenzacijsko jedro.
Zaradi tega se vlaga v oblaku razporedi na veliko število drobnih ledenih delcev, namesto da bi nastalo manjše število velikih točnih zrn. Posledično do tal padejo precej manjši ledeni delci, ki povzročijo bistveno manj škode ali pa se med padanjem povsem stopijo.
Sistem deluje predvsem na območju severovzhodne Slovenije, kjer so Štajerska, Prlekija in Prekmurje med najbolj izpostavljenimi območji za nastanek toče.
Zagovorniki letalske obrambe poudarjajo, da takšna zaščita ne more preprečiti vsake nevihte, lahko pa v številnih primerih občutno zmanjša velikost toče in posledično škodo na poljih, sadovnjakih ter vinogradih. Meteorološka stroka ob tem izpostavlja, da ni znastvenih dokazov za učinkovito delovanje protitočnih sistemov.
Ob vse pogostejših vremenskih ekstremih se znova odpira vprašanje, ali bi morala Slovenija v prihodnje okrepiti tovrstno zaščito in slediti zgledu nekaterih sosednjih držav, kjer v protitočno obrambo vlagajo bistveno več sredstev.
