VIDEO: Pred hišo pri Novi Gorici: "Ljubezenski ples" srnjaka in srne, ki navdušuje Slovenijo!
Na travniku tik ob hiši v okolici Nove Gorice je domačinka Sibila Peternelj posnela prizor, ki ga ne vidiš vsak dan.
Ob robu vrta sta se pojavila srnjak in srna, ki sta brezskrbno tekla po travniku ter s svojim vedenjem razkrila, da je v naravi nastopilo eno najbolj zanimivih obdobij v letu – čas parjenja srnjadi.
Sibila Peternelj, Facebook
Posnetek ponuja redek vpogled v naravno vedenje naših najpogostejših divjih parkljarjev in hkrati pojasnjuje, zakaj srnjad vse pogosteje zahaja v bližino vrtov in človeških domov.
Poletni "ljubezenski ples" srnjadi
Na posnetku je lepo opaziti srnjaka z razvitim rogovjem, ki vztrajno sledi srni. Takšno vedenje je značilno za obdobje, ki ga lovci poznajo kot srnji prask oziroma čas parjenja, ki običajno traja od sredine julija do sredine avgusta.
V tem času srnjaki postanejo precej bolj aktivni in branijo svoj teritorij. Ko zaznajo, da je srna pripravljena na parjenje, ji lahko sledijo več ur ali celo več dni. Pogosto jo lovijo v krogih ali osmicah okoli dreves, grmovja ali po travnikih, zato se mimoidočim zdi, kot da se živali preprosto igrata.
Gre za povsem naraven del njihovega razmnoževalnega vedenja, ki ga lahko v poletnih tednih opazimo tudi na odprtih travnikih, poljih in ob gozdnih robovih.
Zakaj srnjad vse pogosteje prihaja do hiš?
Srečanja s srnjadjo v bližini naselij danes niso več redkost. Živali so se skozi leta uspešno prilagodile kulturni krajini, kjer se prepletajo gozdovi, travniki, sadovnjaki in vrtovi.
Okolica hiš jim pogosto ponuja obilico sveže hrane, predvsem mlado travo, vrtnine, sadno drevje in drugo rastlinje. V sušnih poletnih mesecih so takšna območja lahko precej privlačnejša od globokega gozda.
K temu prispeva tudi širjenje naselij, zaradi katerega se naravni življenjski prostor divjadi postopoma zmanjšuje. Srnjad zato vse pogosteje uporablja robove naselij kot del svojega vsakdanjega življenjskega prostora. V bližini hiš se lahko počuti celo varneje, saj se večji plenilci, kot so volkovi ali šakali, človeku praviloma izogibajo.
Zanimivosti o srnjadi, ki jih pozna le malokdo
Rogovje razvijejo le samci – srnjaki. Vsako jesen jim odpade, nato pa začne rasti novo, ki je sprva prekrito z mehko kožico. Spomladi jo odstranijo z drgnjenjem ob drevesa in grmovje.
Posebnost srnjadi je tudi tako imenovana odložena brejost. Čeprav parjenje poteka sredi poletja, se zarodek začne razvijati šele decembra. Zaradi tega se mladiči skotijo šele maja ali junija naslednje leto, ko je v naravi hrane največ in imajo najboljše možnosti za preživetje.
Ob srečanju s srnjadjo strokovnjaki priporočajo, da živali opazujemo z razdalje, jih ne plašimo in poskrbimo, da so psi pod nadzorom. Mirno okolje je zlasti v času parjenja pomembno, saj lahko pretiran stres vpliva na njihovo naravno vedenje.
